Egipt

Predstavitev gospodarstva Egipta

Predstavitev države

Uradni naziv Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt
Mednarodna oznaka RG/EGY
Glavno mesto Kairo
Velikost (km2) 997.739
Prebivalci (mio) 102,4
Uradni jezik Arabski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Muslimani (90 %)
Denarna enota Egiptovski funt (EGP)
Čas GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas
Klicna številka +20


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kairo s širšo okolico 25.200.000
Alexandria 5.400.000
Port Said 778.834
Suez 770.526


Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. 

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024.

Vodstvo države:

Predsednik Abdel Fattah el-Sisi.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). 



Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 106,1 104,3 102,4 100,6 98,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 103 101
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 412,7 375,7 341,6 324,7 282,5
 BDP per capita (v EUR): 3.889 3.602 3.331 3.228 2.857
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.382,2 1.277,1 1.162,8 1.131,2 1.099,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 13.021 12.252 11.355 11.246 11.116
 Rast BDP (v %): 5,6 5,4 3,3 3,6 5,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 8,1 8,3 8,3 8,0 7,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,7 6,3 5,2 5,1 9,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -77,5 -75,3 -67,2 -54,4 -58,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 37,8 35,4 30,7 21,9 25,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 13,4 12,4 -13,4 -21,7 -2,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 8,5 16,5 0,2 -17,9 -8,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 8,4 7,3 5,9 5,2 8,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 14,0+ 63,5 54,1 81,2
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 25,4+ 232,5 86,7 69,4
Stopnja tveganja države (op): / 49 49 49 51
Razred tveganja (op): / C C C C
Enostavnost poslovanja**: / / / 114 120



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Egiptovski predsednik Abdel Fattah El-Sisi je 15. marca 2021 ukazal, naj se minimalna bruto plača za državne uslužbence s 1.7.2021 zviša na 2.400 EGP ali 135,82 EUR ( prej je znašala 2.000 EGP ali 113,18 EUR). Minimalna bruto mesečna plača za privatni sektor od 1.1.2022 prav tako znaša 2.400 EGP.

Razpon plač zaposlenih v Egiptu je med 3.532,00 EGP (199,88 EUR) do 15.032,00 EGP (850,70 EUR), odvisno od delovnega mesta in panoge.

Vrednosti EGP so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 7,1 4,7 5,4 5,7
Rast javne potrošnje 2,3 3,8 4,0 3,4
Rast investicij 2,0 6,0 5,3 5,1


(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Egipt je v letu 2020 uvozil za 46,5 mlrd EUR, izvozil pa za 22,3 mlrd EUR blaga. Trgovinski primanjkljaj je znašal -24,2 mlrd EUR. Egipt največ izvaža mineralna goriva, drage kamne, plastiko in plastične izdelke, električno in elektronsko opremo ter sadje in oreščke. Vodilni izvozni trg v letu 2020 so bili ZAE (10,7 % od celotnega izvoza). Sledijo Savdska Arabija, Turčija, ZDA in Italija. V letu 2020 je Egipt največ uvažal mineralna goriva, stroje, žita, vozila ter električno in elektronsko opremo. Največ je Egipt v letu 2020 uvažal iz Kitajske (15 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Savdska Arabija, Nemčija in Turčija.
 

Egipt - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,7 Mineralna goriva, olja 17,6
Stroji, jedrski reaktorji 8,7 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 11,0
Žita 7,7 Plastika in plastični izdelki 6,5
Vozila 7,7 Električna in elektronska oprema 5,8
Električna in elektronska oprema 6,6 Sadje in oreški 5,4
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 15,0 ZAE 10,7
ZDA 6,7 Savdska Arabija 6,4
Savdska Arabija 6,3 Turčija 6,2
Nemčija 5,8 ZDA 5,5
Turčija 4,9 Italija 5,2
Slovenija (67. mesto) 0,1 Slovenija (38. mesto) 0,6


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2018 znašale 98,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3%. Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2018 znašale 6,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 3,3%.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Egiptu 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 220,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZAE, sledita pa ji Kitajska in Savdska Arabija. Največ investicij je na področju nepremičnin ter premoga, nafte in plina.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZAE 46.407,8
Kitajska 25.732,7
Savdska Arabija 13.868,2
Italija 12.593,0
Združeno kraljestvo 10.464,3
Druge države 111.123,5
Skupaj 220.189,5
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 80.946,7
Premog, nafta, plin 72.302,6
Obnovljivi viri energije 11.446,9
Transport 8.768,9
Hoteli in turizem 5.302,9
Drugi sektorji 41.421,6
Skupaj 220.189,5
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Dana Gas 5.713,9
Savola 579,0
IBM 335,9
Credit Agricole Egypt 262,5
Emirates NBD Egypt 144,7
BNP Paribas 118,2
Attijariwafa Bank Egypt 85,1

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo