Egipt

Predstavitev gospodarstva Egipta

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt

RG / EGY

Kairo

997.739

100,1

Arabski

Muslimani 90 %, ostali 10 %

2.857 EUR (2019)

Egiptovski funt (EGP)

Slovenija +1

+ 20


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kairo s širšo okolico 22.900.000
Alexandria 4.990.000
Port Said 689.529
Suez 649.697


Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. 

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah al Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024.

Vodstvo države:

Predsednik Abdel Fattah el-Sisi.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). 



Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).


Vir: EIU; Factiva, november 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Kratkoročno se bo politika osredotočila na reševanje pandemije korona virusa in ohranjanje dostopa do mednarodnega financiranja.

Egipt je dobro napredoval v svojem programu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za obdobje 2016–2019 v višini 10 mlrd EUR. Vendar pa je Egipt, glede na vpliv korona virusa na gospodarsko dejavnost ter na fiskalno in zunanje stanje, znova izkoristil IMF. Maja 2020 je iz Sklada za hitro pomoč pridobil še 2,5 mlrd EUR za pomoč pri obvladovanju gospodarskih posledic pandemije. Egipt in IMF sta se tudi dogovorila o 12-mesečnem stanju pripravljenosti (SBA) v višini 4,7 mlrd EUR, pri čemer je bil prvi del v višini 1,8 mlrd EUR že izplačan do začetka julija. Egiptu bodo tudi številne druge mednarodne organizacije dale posojila, da bo lahko prebrodil zdravstveno krizo. Posojila bodo namenjena podpori malim in srednje velikim podjetjem ter vzdrževanju infrastrukturnih projektov.

Šibka institucionalna sposobnost in različni interesi pogosto preprečujejo gospodarske reforme v Egiptu. Kljub temu si vlada s fiskalnimi reformami prizadeva okrepiti poslovno okolje in konsolidirati javne finance. Izvedba reform bo v prihodnje omejena zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija korona visusa.


Vir: EIU; Factiva, september 2020 





Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge