Egipt 
Predstavitev gospodarstva Egipta
Predstavitev države
| Uradni naziv | Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt |
| Mednarodna oznaka | RG/EGY |
| Glavno mesto | Kairo |
| Velikost (km2) | 997.739 |
| Prebivalci (mio) | 103,6 |
| Uradni jezik | Arabski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (90 %) |
| Denarna enota | Egiptovski funt (EGP) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +20 |
Prebivalstvo Egipta
Egipt ima 103,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Kairo s širšo okolico | 25.200.000 |
| Alexandria | 5.400.000 |
| Port Said | 778.834 |
| Suez | 770.526 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Abdel Fattah el-Sisi. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). |
Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 107,4 | 105,5 | 103,6 | 102,1 | 100,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 105++ | 103 | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 253,2 | 241,9 | 387,7 | 358,9 | 341,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 2.355 | 2.298 | 3.742 | 3.517 | 3.395 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.803,2 | 1.698,5 | 1.581,0 | 1.233,4 | 1.189,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 16.800 | 16.106 | 15.261 | 12.083 | 11.825 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | 3,8 | 6,7 | 3,3 | 3,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 9,1 | 9,4 | 7,3 | 7,4 | 8,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 24,2 | 36,2 | 13,9 | 5,2 | 5,1 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -69,1 | -71,1 | -77,9 | -68,5 | -54,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 34,6 | 38,6 | 42,5 | 30,8 | 21,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 9,7 | 18,9 | 51,7 | -14,5 | -23,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | -0,4 | -11,6 | 25,2 | 0,0 | -18,6 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 10,0 | 9,7 | 9,4 | 4,3 | 5,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 36,3+ | 90,1 | 63,0 | 54,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 143,1+ | 315,7 | 227,6 | 86,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 51 | 50 | 49 | 49 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 114 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Egiptu
Tuji državljani morajo za delo v Egiptu vnaprej poiskati delodajalca, zaprositi za delovno dovoljenje in pridobiti delovni vizum.
Delo v Egiptu je za tuje državljane na voljo predvsem v trgovini, turizmu, gostinski dejavnosti, pa tudi v IKT sektorju, v naftni industriji ter v zdravstvu.
Največ možnosti za zaposlitev ponujajo večja mesta in turistična središča.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je v Egiptu januarja 2023 povečala iz 2.400 EGP (120,94 EUR) na 2.700 EGP (136,06 EUR), glede na podatke Centralne agencije za javno mobilizacijo in statistiko (CAPMAS).
Povprečna plača se giblje med 4.000 EGP do 6.000 EGP na mesec (201,57 EUR do 302,35 EUR). Veliko je odvisno od delovnega mesta in regije.
Vrednosti EGP so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,8 | 1,1 | 1,4 | 1,9 |
| Rast javne potrošnje | 5,5 | 2,4 | 2,4 | 3,3 |
| Rast investicij | 7,5 | -1,4 | 8,0 | 15,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Egipt je v letu 2022 izvozila za 47,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 82,7 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -35,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Egipt največ izvažala nafto in plin, plastiko, električno in elektronsko opremo, gnojila ter sadje in oreške.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Turčijo (7,9 % od celotnega izvoza), sledijo Španija, Italija, Savdska Arabija in ZDA.
- Egipt je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, žita, strojno opremo, plastiko ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (14,3 % od celotnega uvoza), sledijo Savdska Arabija, ZDA, Indija in Rusija.
Egipt - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 18,9 | Mineralna goriva, olja | 37,3 |
| Žita | 8,0 | Plastika in plastični izdelki | 5,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 | Električna in elektronska oprema | 5,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,8 | Gnojila | 4,9 |
| Železo in jeklo | 5,4 | Sadje in oreški | 3,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 14,3 | Turčija | 7,9 |
| Savdska Arabija | 8,9 | Španija | 7,3 |
| ZDA | 7,2 | Italija | 6,9 |
| Indija | 4,3 | Savdska Arabija | 5,0 |
| Rusija | 4,2 | ZDA | 4,5 |
| Slovenija (63. mesto) | 0,1 | Slovenija (25. mesto) | 0,9 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2021 znašale 116,6 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 6,4 %.
- Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2021 znašale 7,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 4,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Egiptu 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Egipt
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Oci N.V. | Nizozemska |
| Intesa Sanpaolo Spa | Italija |
| Artemis Holding Ag | Švica |
| Nestlé S.A. | Švica |
| Vodafone Group LTd | Združeno kraljestvo |
| Suez | Francija |
| Qatar National Bank | Katar |
| Accorhotels | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
