Egipt

Predstavitev gospodarstva Egipta


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt

RG / EGY

Kairo

997.739

99,4 (ocena 2018)

Arabski

Muslimani 90 %, ostali 10 %

2.178 EUR (2018)

Egiptovski funt (EGP)

Slovenija +1

+ 20


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kairo s širšo okolico 18.440.000
Alexandria 4.124.000
Port Said 571.000
Suez 512.000

 

Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. 

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018. Zmagal je dosedanji predsednik Abdel Fatah al Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2020.

Vodstvo države:

Predsednik Abdel Fattah el-Sisi.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). 

Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Gospodarska politika vlade

Slaba institucionalna zmogljivost in trdna opozicija interesnih skupin, predvsem zaposlenih v državni birokraciji, pogosto preprečujejo prepotrebne gospodarske reforme. Kljub temu je režim Sisi želel okrepiti poslovno okolje in konsolidirati javne finance z davčnimi reformami.
Ekonomska politika bo v obdobju 2019-2023 še naprej osredotočena na fiskalne in poslovno povezane strukturne reforme. Po letu 2016 je vlada pokazala trdno zavezanost reformi gospodarske politike, vključno z uvedbo davka na dodano vrednost (DDV), sprejetjem bolj prilagodljive politike deviznega tečaja in nizom znižanj subvencij za gorivo. Te ukrepe je spremljalo veliko strukturnih reform za odpravo pomanjkljivosti v poslovnem okolju. Zakon o naložbah iz leta 2017 je olajšal postopek ustanavljanja in pridobivanja licenc, ter pritegnil pomembne nove tuje naložbe. Kljub temu zakon ne bo v celoti premagal težav, s katerimi se soočajo investitorji v zvezi s postopki pridobivanja zemljišč.
 
V letu 2018 je inflacija v Egiptu dosegla 14,4 %. V letu 2019 se pričakuje znižanje na 11,3 %, v letu 2020 na 10,6 % in v letu 2021 na 9,8 %.

Stopnja brezposelnosti je bila v letu 2018 10,2 %, za leto 2019 pa je napovedana 9,9 %. Do konca leta 2021 naj bi se brezposelnost postopno znižala na raven 9,3 %.

Minimalna mesečna plača v Egiptu v letu 2019 znaša 61 EUR. Povprečna mesečna plača za nekvalificirane delavce znaša 111,7 EUR, za kvalificirane pa 184,8 EUR.


Vir: EIU; Factiva, februar 2019.




Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge