Egipt 
Predstavitev gospodarstva Egipta
| Predstavitev gospodarstva Egipta |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt |
| Mednarodna oznaka | RG/EGY |
| Glavno mesto | Kairo |
| Velikost (km2) | 997.739 |
| Prebivalci (mio) | 107,1 |
| Uradni jezik | Arabski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (90 %) |
| Denarna enota | Egiptovski funt (EGP) |
| Čas | GMT +2, (1 uro pred Slovenijo). Poslovni čas |
| Klicna številka | +20 |
Prebivalstvo Egipta
Egipt ima 107,1 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Kairo s širšo okolico | 25.200.000 |
| Alexandria | 5.400.000 |
| Port Said | 778.834 |
| Suez | 770.526 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Zvezna republika devetih dežel |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti. |
|
Volitve: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale decembra 2023, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2026, parlamentarne pa bodo leta 2025. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik Abdel Fattah el-Sisi (od 8.7.2014) |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). |
Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 111,0 | 109,0 | 107,1 | 105,2 | 103,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 108 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 318,6 | 293,6 | 273,0 | 306,2 | 387,7 |
| BDP per capita (v EUR): | 2.873 | 2.688 | 2.550 | 2.913 | 3.742 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.357,2 | 2.183,9 | 2.066,9 | 1.961,4 | 1.872,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 21.240 | 20.030 | 19.300 | 18.644 | 18.082 |
| Rast BDP (v %): | 5,0 | 3,3 | 2,4 | 3,8 | 6,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,6 | 6,9 | 7,4 | 7,0 | 7,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 8,3 | 19,8 | 29,3 | 33,9 | 13,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -66,2 | -67,4 | -67,2 | -63,6 | -77,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 22,2 | 24,5 | 27,0 | 32,0 | 42,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 9,5 | 10,4 | -3,6 | 31,4 | 51,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 9,0 | 7,1 | -4,6 | 1,1 | 25,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 9,4 | 11,1 | 27,1 | 8,5 | 10,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 19,8+ | 84,0 | 68,2 | 90,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 62,5+ | 373,8 | 175,7 | 315,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 53 | 50 | 50 |
| Razred tveganja (op): | / | / | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Egipta
Če vas zanima stanje Egipta na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Egiptu
Tuji državljani morajo za delo v Egiptu vnaprej poiskati delodajalca, zaprositi za delovno dovoljenje in pridobiti delovni vizum. Po prihodu v državo je potrebna registracija pri pristojnih organih, da se uredi pravni status.
Največ delovnih priložnosti je na področjih IKT, inženiringa, izobraževanja, zdravstva, turizma in gostinstva.
Postopki za pridobitev delovnega dovoljenja in vizuma so lahko dolgotrajni.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Egiptu v letu 2025 ostaja nespremenjena in znaša 6.000 EGP (126,78 EUR), glede na podatke Centralne agencije za javno mobilizacijo in statistiko (CAPMAS).
Povprečna bruto plača se giblje okoli 9.230 EGP (195,03 EUR). Veliko je odvisno od delovnega mesta in regije.
Vrednosti EGP so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,4 | 2,4 | 4,2 | 3,9 |
| Rast javne potrošnje | 6,2 | 3,0 | 4,0 | 5,3 |
| Rast investicij | -10,5 | 5,5 | 17,0 | 22,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Egipt je v letu 2023 izvozil za 33,1 mlrd EUR blaga, uvozil pa za 64,7 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -31,6 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Egipt največ izvažal nafto in plin, plastiko, električno in elektronsko opremo, gnojila ter sadje in oreške.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Turčijo (14,2 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, ZDA, Združeno kraljestvo in Španija.
- Egipt je v letu 2022 največ uvažal nafto in plin, žita, strojno opremo, plastiko ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (25,6 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, ZDA, Italija in Turčija.
Egipt - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 18,9 | Mineralna goriva, olja | 37,3 |
| Žita | 8,0 | Plastika in plastični izdelki | 5,4 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,3 | Električna in elektronska oprema | 5,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,8 | Gnojila | 4,9 |
| Železo in jeklo | 5,4 | Sadje in oreški | 3,8 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 25,6 | Turčija | 14,2 |
| Nemčija | 9,9 | Italija | 11,1 |
| ZDA | 7,7 | ZDA | 9,9 |
| Italija | 5,9 | Združeno kraljestvo | 6,5 |
| Turčija | 5,7 | Španija | 6,3 |
| Slovenija (29. mesto) | 0,6 | Slovenija (18. mesto) | 1,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2022 znašale 141,8 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 6,6 %.
- Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2022 znašale 8,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 4,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Egiptu 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Egipt
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Oci N.V. | Nizozemska |
| Intesa Sanpaolo Spa | Italija |
| Artemis Holding Ag | Švica |
| Nestlé S.A. | Švica |
| Vodafone Group LTd | Združeno kraljestvo |
| Suez | Francija |
| Qatar National Bank | Katar |
| Accorhotels | Francija |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
