Egipt

Predstavitev gospodarstva Egipta

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt

RG / EGY

Kairo

997.739

101,1

Arabski

Muslimani 90 %, ostali 10 %

3.193 EUR (2020)

Egiptovski funt (EGP)

Slovenija +1

+ 20


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Kairo s širšo okolico 24.500.000
Alexandria 5.290.000
Port Said 764.499
Suez 749.657


Politični sistem

Politični sistem:

Zvezna republika devetih dežel

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi, ki je bila potrjena na referendumu januarja 2014. 

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament, po prehodu na v januarju 2014 spremenjeno ustavo. Poslanci služijo petletni mandat. V novem parlamentu je 568 izvoljenih članov in do 28 članov, ki jih imenuje predsednik z namenom povečanja števila zastopanih manjšin, kot so ženske in kopti.

Volitve:

Zadnje predsedniške volitve so potekale od 26-28.marca 2018, parlamentarne pa oktobra in novembra 2020. Na predsedniških volitvah je zmagal dosedanji predsednik Abdel Fatah el Sisi. Naslednje predsedniške volitve so načrtovane za leto 2022, parlamentarne pa bodo leta 2024.

Vodstvo države:

Predsednik Abdel Fattah el-Sisi.

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier Mostafa Madbouli (od junija 2018). 



Egipt je včlanjen v WTO (World Trade Organization), GAFTA (Greater Arab Free Trade Area) in je član Vzhodno-Afriške skupine, ki se z združenjem COMESA (Common Market of Eastern and Southern Europe) pogaja o carinski zvezi. Od leta 2004 ima tudi podpisano (prosto carinsko) pogodbo o sodelovanju z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries).


Vir: EIU; Factiva, februar 2021.

 

Gospodarska politika vlade

Šibka institucionalna sposobnost in različni interesi pogosto preprečujejo gospodarske reforme v Egiptu. Kljub temu si vlada s fiskalnimi reformami prizadeva okrepiti poslovno okolje in konsolidirati javne finance. Izvedba reform bo v prihodnje omejena zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija korona virusa.

Kratkoročno se bo vladna politika osredotočila na reševanje gospodarskih posledic pandemije. To bo zajemalo velike infrastrukturne projekte na področjih, kot so promet, logistika in razsoljevanje vode, katerih namen je povečanje dolgoročnejših proizvodnih zmogljivosti.

Izboljšanje vodne in železniške infrastrukture ter reševanje nerazvitosti podeželja so še druge prednostne naloge.

Egipt bo tudi v prihodnje ohranil močne odnose z Mednarodnim denarnim skladom, s katerim je leta 2019 sklenil dogovor o pomoči v višini 12 mlrd USD. Iz sklada pomoči, je za hitro financiranje gospodarstva, Egipt v času korona krize že izkoristil 2,8 mlrd USD in se dogovoril o nadaljnjem 12-mesečnem posojilu v višini 5,2 mlrd USD, Tudi druge mednarodne organizacije bodo Egiptu izplačevale sredstva, namenjena podpori večjim infrastrukturnim in logističnim projektom ter malim in srednje velikim podjetjem.


Vir: EIU; Factiva, februar 2021 




Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge