Egipt

Gospodarska politika vlade

Šibka institucionalna zmogljivost in nasprotovanje interesnih skupin pogosto blokirata gospodarske reforme v Egiptu.
 
Sisijev režim želi izboljšati poslovno okolje in konsolidirati javne finance s fiskalno reformo, v skladu z novim sporazumom MDS, ki naj bi povrnil zaupanje trga in izpolnil potrebe po zunanjih plačilih.
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Egipt ima najrevnejšo in najmlajšo populacijo v arabskem svetu. Cena ima pri nakupni odločitvi prednost pred vsemi drugimi merili. Prodaja luksuznih izdelkov in izdelkov s prepoznavno blagovno znamko drastično upada. Egipčani iščejo ugodne akcijske ponudbe, zmanjšali so število nakupov, pa tudi količino kupljenih živil. Večkrat kupujejo na neformalnih prodajnih mestih v neposredni bližini.
 
Potrošniki se soočajo s številnimi finančnimi izzivi, vključno z devalvirano lokalno valuto, visoko inflacijo in naraščajočimi cenami hrane, kar pomembno vpliva na porabo gospodinjstev. Čeprav se večina prilagaja bolj omejenemu nakupovalnemu režimu, bogata gospodinjstva še naprej trošijo.
 

Tržne poti, distribucija

Na egiptovskem maloprodajnem trgu prevladuje veliko število malih družinskih trgovin. Ta segment predstavlja približno 70 % maloprodajnega trga. V zadnjih letih so se odprle številne zasebne mini trgovine z večjim skladiščnim prostorom, pojavile so se tudi manjše trgovine/kioski in trgovine na bencinskih črpalkah. Razvoj množične distribucije je precej nov trend in pokriva le majhen del prebivalstva z višjimi dohodki. 
 
Prodaja v hipermarketih ustvari letno skoraj 2 mlrd EUR prihodkov.
Majid Al Futtaim Hypermarkets LLC, franšizo-dajalec za Carrefour v Egiptu, je največji konkurent v segmentu hipermarketov, z 62 % tržnim deležem v letu 2023.
 
Supermarketi letno ustvarijo približno 2,6 mlrd EUR prihodkov.
Tudi v segmentu supermarketov je glavni konkurent družba Majid Al Futtaim Hypermarkets LLC, z okoli 30 % tržnim deležem.

Diskontni trgovci v Egiptu letno ustvarijo nekaj več kot 1 mlrd EUR prihodkov. Tawfeer for Food Products SAE je največji konkurent med diskontnimi trgovci, njegov tržni delež pa presega 60 %.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2022)
Metro Markets For Trading And Distribution	2.499,91
Maf For Installation And Management Of Hypermarkets	2.142,78
Gourmet Egypt	267,85
Metro Markets For Trading And Distribution Company	208,84
Hyper One Trading	176,78
Oscar Grand Stores	86,64
Egyptair Tourism (Karnak) And Duty Free	78,26

Spletna prodaja v Egiptu

Egiptovski spletni maloprodajni trg hitro raste, saj se povečuje prehod na digitalna plačila. Ta premik je pospešila pandemija Covid-19, ki je spremenila potrošniške navade. 
Širitev e-trgovine je spodbudila rast novih spletnih ponudnikov ter digitalno preobrazbo obstoječih trgovcev, zlasti na ravni malih in srednjih podjetij. To je povečalo ponudbo izdelkov na trgu.
 
Analitiki ecommerceDB ocenjujejo, da se bo spletna prodaja v Egiptu v letu 2023 povečala za 11,9 % in dosegla 6,28 mlrd EUR.
 
V obdobju 2023-2027 naj bi se po napovedih spletna prodaja povečevala po 14,5 % povprečni letni stopnji ter v letu 2027 dosegla vrednost 10,8 mlrd EUR.
 
Elektronika in mediji so največji segment, ki predstavlja 24,7 % prihodkov egiptovske e-trgovine. Sledijo hrana in osebna nega z 22,9 %, moda z 18,7 %, igrače in DIY izdelki s 17,2 % ter pohištvo in aparati s preostalimi 16,5 %.

Največje spletne trgovine v Egiptu glede na prihodke 

• amazon.eg
• btech.com
• lcwaikiki.eg
• carrefouregypt.com
• noon.com

 
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi. 
 

Javna naročila

• zakon o javnih naročilih v Egiptu

 

Sejmi

• sejmi v Egiptu
• baza sejmov - izvozno okno 

 

Plačevanje

Izvozniki običajno zahtevajo od egiptovskih kupcev akreditive (l/c), ki jih je kupec uredi preko egiptovskih bank ali pa avansno plačilo. Možne so tudi transakcije preko SWIFT-a. Običajni plačilni roki so 90 dni, a so zamude pri plačilih pogoste.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Kljub slabemu vzdrževanju cestnega omrežja, pa je zaradi njegove razvejanosti in povezave z večjimi mesti Egipta, cestni transport najprimernejši način tovornega prometa. Visoka stopnja preobremenjenosti pogosto povzroča logistične težave, zlasti zamude.
 
Egipt je začel posodabljati svojo prometno infrastrukturo. V teku je veliko avtocestnih projektov, nekateri pa so bili že uspešno zaključeni, kot je avtocesta, ki povezuje Kairo z Ain Sokhno. Prav tako so v prenovi tudi egiptovska letališča. Egipt ima cestno omrežje dolgo 65.050 km, od tega je 48.000 km cest asfaltiranih, približno 18.000 km pa je avtocest.

Egipt je druga država, ki je uvedla železnico za Združenim kraljestvom. Kljub temu egiptovski nacionalni železniški sistem nima ustrezne varnosti, predvsem zaradi pomanjkanja naložb in slabega upravljanja. Projekti za širitev egiptovskih železniških omrežij, kot sta železniški projekt za visoke hitrosti v Aleksandriji in Asuanu in projekt Kairo Metro Line 3, bi lahko v prihodnosti izboljšali železniški transport v državi.
 
Egipt ima strateško geografsko lego, saj ima dostop do Sredozemskega in Rdečega morja. Zaradi tega je egiptovski pomorski sektor najbolj razvit na afriški celini. Sueški prekop je eden glavnih virov dohodka lokalne vlade. Država si v skladu z načrtom „Vizija 2030“ prizadeva povečati pretovorno zmogljivost pristanišč s sedanjih 120 mio ton na 370 mio ton do leta 2030. Najpomembnejši razvoj vključuje gradnjo pristaniških terminalov s strani uprave pristanišč Rdečega morja in razvoj Port Saida.


Več:

• PortSEurope.com
• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• eg.all.biz - poslovni imenik egiptovskih podjetij
• egypt-business - egiptovski poslovni portal (podjetja, razpisi, poslovne priložnosti)
• expat - poslovni imenik egiptovskih podjetij
• araboo/egypt - poslovni imenik egiptovskih podjetij
• yellowpages.com.eg - egiptovske rumene strani

 

Druge koristne povezave:

• GAFI – General Authority for Investment and Free Zones
• CEEBA – Confederation of Egyptian European Business Associations
• COMESA Regional Investment Agency
• State Information Service
• Ministry of Trade and Industry
• Ministry of Finance, Arab Republic of Egypt
• Suez Canal Economic Zone
• Central Bank of Egypt