Pandemija plastike; COVID-19 je uničil sanje o recikliranju

Pandemija COVID-19 je negativno vplivala na recikliranje plastike, saj se po eni strani povečuje uporaba plastike, ki je ni mogoče reciklirati, po drugi strani pa je gospodarska kriza zmanjšala povpraševanje po nafti, kar je posledično znižalo ceno nove plastike. Naftna industrija išče nova področja za rast plastike in petrokemična industrija vlaga na stotine mlrd v nove obrate, predvsem v Azijo.

V času pandemije korona virusa se je povečalo povpraševanje po zaščitnih maskah, zaščitnih rokavicah, plastični embalaži za hrano ter plastični foliji z mehurčki za pakiranje. Večino te plastike ni mogoče reciklirati.

Pandemija je zaostrila tudi cenovno vojno med reciklirano in novo plastiko, ki jo izdeluje naftna industrija. Skoraj vsak kos plastike je izdelan iz fosilnih goriv. Gospodarska kriza je zmanjšala povpraševanje po nafti, kar je posledično znižalo ceno nove plastike.

Raziskava, ko je je leta 2017 objavila revija Science, je razkrila, da je svet od leta 1950 ustvaril že 6,3 mlrd ton plastičnih odpadkov, od tega jih 91 % nikoli ni bilo recikliranih. Večino plastike je težko reciklirati in mnoga podjetja, ki se ukvarjajo z reciklažo, so že dolgo let odvisna od vladne podpore. Nova plastika, ki je v industriji poznana kot "deviška plastika" (virgin plastic), je lahko za polovico cenejša od reciklirane plastike.

Od izbruha pandemije COVID-19 se manj uporabljajo tudi plastenke za pijače iz reciklirane plastike. Reciklirana plastika za njihovo izdelavo je za 83 % do 93 % dražja od nove plastike.

Pred pandemijo so politiki v mnogih državah napovedali vojno odpadkom iz plastike za enkratno uporabo. Kitajska, ki je v preteklosti uvažala več kot polovico plastičnih odpadkov, s katerimi se trguje na svetu, je leta 2018 prepovedala njihov uvoz. Evropska unija načrtuje prepoved številnih izdelkov za enkratno uporabo iz plastike od leta 2021 dalje in tudi ameriški senat razmišlja o prepovedi uporabe plastike za enkratno uporabo.

Nerazgradljiva plastika je pomemben dejavnik podnebnih sprememb. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum), sprošča proizvodnja štirih plastenk enakovredne emisije toplogrednih plinov, kot vožnja ene milje v avtomobilu.

Toda pandemija korona virusa je povzročila trend ustvarjanja več, ne manj plastičnih odpadkov.

Naftna industrija namerava v naslednjih petih letih investirati približno 400 mlrd USD v tovarne za izdelavo surovin za neobdelano plastiko. To je zato, ker vedno večja prisotnost električnih vozil in izboljšana učinkovitost motorjev zmanjšujeta povpraševanje po gorivu, naftna industrija pa upa, da bo naraščajoče povpraševanje po novi plastiki zagotovilo prihodnjo rast v naftnem sektorju. Naftna industrija računa na naraščajočo uporabo potrošniškega blaga na osnovi plastike s strani milijonov novih potrošnikov srednjega razreda v Aziji in drugod.
 
Od pojava pandemije korona virusa se je promet podjetjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem, precej zmanjšal. Po rezultatih raziskave, ki jo je opravil Reuters, se je promet v Evropi znižal za 20 %, za 50 % v nekaterih delih Azije in za 60 % v ZDA.

Podjetja, ki izdelujejo izdelke za široko porabo, vključno z Nestle in P&G, trdijo, da si močno prizadevajo, da bi embalažo lahko reciklirali ali ponovno uporabili. Vrečke je na primer zelo težko reciklirati. So le ena od oblik onesnaževanja, ki se je med pandemijo še povečala. Plastični odpadki mašijo odtoke, onesnažujejo vodo, dušijo morsko življenje ter privabljajo glodalce in žuželke, ki prenašajo bolezni.

Tudi zaščitne maske za obraz, ki so delno izdelane iz plastike, onesnažujejo okolje. V marcu 2020 so jih samo na Kitajskem porabili 116 mio, kar je 12-krat več kot februarja. Po poročanju kitajskega svetovalnega podjetja iiMedia Research naj bi celotna proizvodnja mask na Kitajskem leta 2020 presegla 100 mlrd.

Čeprav se plastični odpadki kopičijo, pa se je naftna industrija znašla v težkem obdobju. Delež naftne energije v prometu se bo z več kot 90 % v letu 2018 zmanjšal na slabih 80 %, oziroma do 20 % do leta 2050, je septembra objavil BP Plc v svojem letnem poročilu. Naftne družbe skrbi, da bi lahko skrb za okolje zavirala rast v petrokemični industriji.

V letu 2019 je 127 držav po svetu sprejelo prepovedi ali druge zakone o ravnanju s plastičnimi vrečkami. Takšne svetovne prepovedi po uporabi plastike bi po napovedi analitikov lahko do leta 2040 povzročile upad povpraševanja po nafti za 2 mio sodčkov na dan, kar je približno 2 % trenutnega dnevnega povpraševanja.

Samo v letu 2020 so družbe Exxon, Royal Dutch Shell Plc in BASF napovedale naložbe v petrokemične tovarne na Kitajskem v skupni vrednosti 25 mlrd USD, kar povečuje povpraševanje po potrošniškem blagu v najbolj naseljeni državi na svetu. V naslednjih petih letih petrokemična industrija načrtuje dodatnih 176 novih petrokemičnih obratov, od katerih jih bo skoraj 80 % v Aziji. Po podatkih Ameriškega sveta za kemijo (ACC), so v ZDA od leta 2010 energetska podjetja vložila več kot 200 mlrd USD v 333 plastičnih in drugih kemičnih projektov.

V petrokemični industriji trdijo, da je plastika za enkratno uporabo v času pandemije reševala življenja. Za vrečke za intravenske raztopine in ventilatorje je potrebna plastika za enkratno uporabo. Tudi bolnišnične halje, rokavice in maske so narejene iz varne sanitarne plastike. Marca letos je ameriško združenje plastične industrije (PLASTICS) ameriškemu ministrstvu za zdravje in socialne storitve poslalo zahtevo za umik prepovedi plastičnih vrečk iz zdravstvenih razlogov. Plastične vrečke so po njihovem mnenju varnejše, ker klice dlje živijo na vrečkah za večkratno uporabo, ki so izdelane iz drugih snovi.

Tudi podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo plastike, so se v pandemiji soočila s številnimi težavami. Povpraševanje po recikliranih materialih se je v drugem četrtletju 2020 zmanjšalo. V Evropi se je povpraševanje medletno zmanjšalo za 20 % do 30 %. Hkrati pa so ljudje, ki so ostali doma, ustvarili več odpadkov za recikliranje.

Pandemija je povečala stroške velikim podjetjem, ki uporabljajo reciklirano plastiko.
Coca-Cola Co je septembra letos objavila, da zaradi pandemije COVID -19 v Združenem kraljestvu ne bo uporabila reciklirane plastike v polovici plastenk, kot je prej napovedala. V družbi upajo, da bodo ta cilj dosegli do novembra.

Družbe Coca-Cola, Nestle in PepsiCo so zadnji dve leti tri največje onesnaževalke s plastiko na svetu. Te družbe si že desetletja prostovoljno prizadevajo povečati reciklirano plastiko v svojih izdelkih. Za reciklirano plastiko pa pogosto plačujejo več, kot če bi kupovale deviško plastiko, zato so naložbe v reciklirani material prednostna naloga teh družb. V zadnjih sedmih letih so te tri družbe investirale skupno 215 mio USD v programe recikliranja in čiščenja odpadkov. Analitiki ICIS in Wood Mackenzie so ugotovili, da na trenutni ravni naložb v recikliranje te družbe ne bodo dosegle svojih zadanih ciljev.

Tudi če bodo obstoječe obljube o recikliranju izpolnjene, se bo plastika, ki gre v oceane, do leta 2040 z obstoječih 11 mio ton povečala na 29 mio ton, je ugotovila študija, ki jo je letos junija objavila raziskovalna hiša Pew Trusts. Kumulativno bo tako dosegla 600 mio ton, kar je enakovredno teži 3 mio sinjih kitov.

Viri: Factiva, Reuters

Več informacij o globalnih trendih na področju kemije