Pogled Economist Intelligence Unit (EIU) na trenutno zdravstveno in gospodarsko krizo v Evropi ter spremenjene napovedi gospodarske rasti

Zaradi širjenje novega korona virusa v Evropo se celina letos sooča s krizo javnega zdravstva in velikim gospodarskim šokom. 
Ne gre le za krizo na strani ponudbe, ki ima omejen vpliv na posebne sektorje in podjetja, ki so prek Kitajske povezana s preskrbovalnimi verigami ali odvisna od kitajske potrošnje, kot bi se lahko zgodilo, če bi epidemija ostala omejena na Azijo. Tudi evropsko gospodarstvo se zdaj sooča z močno krizo, saj so vlade po vsej Evropi uvedle posebne ukrepe, da bi odložile vrhunec izbruha in s tem zaščitile svoje zdravstvene sisteme. 

EIU trenutno ocenjuje, da bodo napovedi gospodarskih rasti za leto 2020 bistveno spremenjene. Napoveduje 1,1 % znižanje realnega BDP v Italiji, 0,3 % v Nemčiji, 0,5 % v Franciji in 0,6 % v Združenem kraljestvu. Napoved rasti evrskega območja se bo znižala za 0,8 odstotne točke. 

Širjenje korona virusa, ki se je začelo letos februarja po Evropi, ter ukrepi sprejeti za njegovo zajezitev, so letos bistveno spremenili gospodarske obete za regijo. EIU napoveduje, da bo realna rast BDP v letu 2020 v celotni Evropi v povprečju znašala 0,8 % (v primerjavi z 1,6 % prej), rast v evrskem območju pa 0,4 % (v primerjavi z 1,2 % prej). Te revizije napovedi vključujejo vpliv izgubljenega delovnega časa, odložene potrošnje in naložbene odločitve, poslovne neuspehe, zmanjšanje trgovine in potovanj ter do sedaj sprejete vladne ukrepe.
Trenutni osnovni scenarij, na katerem temelji ta napoved, predvideva, da bodo ukrepi socialnega distanciranja, sprejeti za zaustavitev vrhunca virusa učinkoviti, da se bo virus izkazal kot sezonski, se poleti umaknil, v zimskih mesecih pa se ponovno vrnil. To pomeni, da bomo največji padec gospodarske rasti beležili v prvem in drugem četrtletju letošnjega leta, postopno okrevanje pa v tretjem. Vlade bodo bolje pripravljene na ponoven pojav virusa v četrtem četrtletju, do konca leta 2021 pa naj bi po pričakovanjih že imeli na voljo cepivo za javno uporabo.

Kakšen je bil do sedaj odziv Evrope na nastalo krizo?
Po mnenju EIU je za evropski odziv na pandemijo značilno pomanjkanje usklajenosti med državami. Stopnja porasta potrjenih primerov sledi enakemu vzorcu v vsaki državi, pri čemer sta najhuje prizadeti Italija in Španija. Vendar nacionalne vlade sprejemajo različne ukrepe za obvladovanje krize, ki se bodo verjetno izkazali za manj učinkovite pri zajezitvi virusa, kot bi jo prinesla neka enotna strategija. Nacionalni interesi tudi niso vedno v skladu z interesi regije. Na primer Nemčija in Francija sta kljub hudi stiski Italije omejili izvoz kirurških obraznih mask. Na pomoč je prišla Kitajska, ki sedaj v Italijo pošilja maske in medicinske strokovnjake. 
 
Kateri sektorji gospodarstva so najbolj prizadeti? 
Kratkoročno bodo najbolj prizadete letalske družbe, podjetja za organizacijo potovanj in drugi turistični sektorji, gostinstvo, dejavnosti za prosti čas in maloprodajni sektor. Potrošniki se bodo preusmerili v spletno nakupovanje. Ta trend se bo verjetno nadaljeval tudi po koncu krize. Nekatera podjetja iz najbolj prizadetih sektorjev so že propadla. Tak primer je britanska regionalna letalska družba Flybe, ki je propadla v začetku marca 2020. Mala in srednje velika podjetja (MSP), ki imajo običajno več težav z denarnim tokom kot velika podjetja, se bodo verjetno borila za ohranitev poslovanja in poravnavo dolga. Na splošno obstaja tveganje za kreditni krč, saj po podatkih bonitetne agencije Standard & Poor's, več kot polovica dolga evropskih proizvajalcev avtomobilov zapade do konca leta 2021.

Nekateri gospodarski sektorji pa bodo v tej krizi deležni pozitivnih učinkov. Sem spadajo na primer proizvajalci sanitetnih in čistilnih pripomočkov. Ker podjetja svoje zaposlene usmerjajo k delu od doma, se bo povečala tudi prodaja računalniške strojne in programske opreme.

Vlade po vsej Evropi sprejemajo različne ukrepe za pomoč gospodarstvu in delavcem. Francija in Nemčija sta sprejeli ukrepe, ki so se v obdobju po svetovni finančni krizi leta 2008 izkazali za uspešne, pri čemer lahko zaposleni začasno prenehajo z delom, v tem času pa jim vlada nudi denarno nadomestilo. Združeno kraljestvo bo nacionalnemu zdravstvenemu sistemu pomagalo preko kriznega sklada, Evropska komisija se bo odrekla pravilom o državni pomoči, Evropska centralna banka pa je napovedala velik paket, ki bo zagotovil dodatno likvidnost bančnega sistema. Ti ukrepi bodo pripomogli k omejevanju negativnih učinkov na gospodarstvo in podprli tiste ljudi, ki zaradi uvedenih ukrepov ne morejo delati. Vendar bodo ti ukrepi povzročili fiskalni primanjkljaj po vsej Evropi.
 
Kakšne posledice bo imela kriza na politiko?
Ukrepi, sprejeti za obvladovanje pandemije, ne prispevajo k normalnemu delovanju demokracije. V Nemčiji naj bi stranka kanclerke Angele Merkel 25. aprila na kongresu stranke izvolila novega vodjo, vendar je bilo to prestavljeno za nedoločen čas. Francija je kontroverzno nadaljevala z lokalnimi volitvami 15. marca, a kasneje prestavila drugi krog volitev. Združeno kraljestvo je preložilo lokalne volitve v maju 2020 do leta 2021. Parlamentarne volitve, napovedane v Severni Makedoniji za 12. aprila in v Srbiji za 26. aprila, bodo verjetno prestavljene.
Na splošno lahko pandemija privede do sprememb političnih preferenc v Evropi. Ljudje lahko postanejo bolj naklonjeni vladam, ki so v času krize poskrbele za njihovo varnost. Francoski predsednik Macron je v govoru 12. marca dejal, da "virus nima potnega lista" in evropske države pozval, naj se ne odzivajo nacionalistično. Zavrnitev mednarodnega političnega sodelovanja ali odmik od globaliziranih gospodarskih dobavnih verig bi lahko to krizo spremenil v nekaj veliko resnejšega.

Vir: Factiva; Economist Intelligence Unit - Risk Briefing