Škoda zaradi podnebnih sprememb se je v EU v zadnjih 10 letih povečala za 162 %

 

Lani je bila škoda zaradi naravnih nesreč v EU ocenjena na 44 mlrd EUR

Države v EU v zadnjih letih beležijo vse več naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, ki povzročajo velike izgube in gospodarsko škodo.

Ekstremne razmere, povezane z vremenom in podnebjem, so v obdobju 1980-2023 v EU po podatkih Eurostata povzročile gospodarsko škodo v višini 738 mlrd EUR.

Samo med letoma 2021 in 2023 je škoda znašala več kot 162 milijard EUR, v letu 2023 pa 44 mlrd EUR.

Statistične analize kažejo, da se gospodarske izgube sčasoma povečujejo. Izgube zaradi podnebnih sprememb so v EU v zadnjih 10 letih zrasle za 162 %.

Največ izgub, povezanih s podnebnimi spremembami, so v obdobju 2003-2023 beležile Nemčija, Italija, Francija in Španija.
 

Vloga Evropskega solidarnostnega sklada EFSF

V okviru EU deluje Evropski solidarnostni sklad (EFSF), ki ga upravlja Evropska komisija in sofinancira izgube pri naravnih nesrečah.
EFSF je bil ustanovljen leta 2002 za pomoč državam članicam v primeru naravnih nesreč. Proračun sklada znaša do 1,144 mlrd EUR na leto, države pa lahko sredstva črpajo v primeru naravnih nesreč, čeprav se lahko čas izplačila zavleče na več mesecev. Kot je pojasnjeno v predpisih, ki urejajo ta sredstva, je to posledica časa, ki je potreben za dodelitev nepovratnih sredstev kot proračunskega postopka, ki ga morata odobriti Parlament in Svet.
Ko so odobrena proračunska sredstva na voljo, Evropska komisija podpiše sporazum z državo upravičenko in zagotovi nepovratna sredstva.

Reforma sklada iz leta 2014 je uvedla možnost, da države članice zahtevajo plačilo predujma, za katerega se Evropska komisija lahko odloči, da jim ga odobri, če so na voljo zadostna sredstva.

Po podatkih Evropske komisije so poplave najpogosteje financirane nesreče, medtem ko potresi dobijo največ sredstev.

Za poplave, ki so leta 2023 prizadele Italijo, Slovenijo, Avstrijo, Grčijo in Francijo, je sklad šele septembra 2024 napovedal dodelitev 1.028,54 mio EUR pomoči, vključno z 231,78 mio EUR predplačil.

Tudi Italija se je na to pomoč obrnila ob poplavah leta 2018, ki so prizadele območja od Belluna do Palerma. Samo v regiji Veneto je izguba znašala 1 mlrd EUR. Italija se je obrnila na EFSF za sofinanciranje nujnih operacij pomoči in poznejšo obnovo prizadetih območij.

Največ finančne pomoči je EFSF doslej namenil za pomoč po potresih leta 2016 v Italiji. Glede na poročilo, ki ga je leta 2021 objavil Evropski parlament, je škoda dosegla 21,87 mlrd EUR, dodeljeni znesek pa 1,2 mlrd EUR.



Tudi Španijo so pred kratkim prizadele hude poplave, zato je 5. novembra 2024 predsednik vlade Pedro Sánchez uradno zaprosili EFSF za pomoč. Poleg evropskih subvencij namerava Španija uporabiti še druge nacionalne ukrepe za blažitev izgub, ki jih je povzročila podnebna katastrofa.

A evropska sredstva iz sklada EFSF so le komplementarna ukrepom, sprejetim na nacionalni ravni.
 

Vse pogostejše naravne nesreče poudarjajo potrebo po ukrepih za preprečevanje in prilagajanje 

Tovrstne nesreče vedno bolj poudarjajo potrebo po okrepitvi ukrepov za preprečevanje in prilagajanje, da bi porabili manj denarja za kasnejšo obnovo škode.
 

Primeri dobrih praks

Italija

Italija se zaveda tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe, zato se vladne institucije poskušajo osredotočiti na preventivo.

Nesreče, kot so bile poplave leta 2010, so na primer prisilile institucije v Benečiji k načrtovanju intervencij. Od takrat Italija s pomočjo evropskih sredstev načrtuje in gradi zaščitno infrastrukturo.

Primer takšne infrastrukture so na primer začasni jezovi, v katerih se med deževjem shranjuje odvečna voda, ki jo kasneje izpuščajo, vendar z zmanjšanim pretokom. S tem preprečujejo, da bi se voda v velikem obsegu razlila po cestah in hišah.

Podoben strukturni projekt, ki je regijo Vicenza rešil pred katastrofo, je zadrževalni bazen, zgrajen na hudourniku Timonchio. Za njegovo izgradnjo so porabili 21 mio EUR, od tega so 9,7 mio EUR pridobili iz kohezijskih sredstev (ESRR).



Gradnja zadrževalnega bazena Viale Diaz je stala več kot 19 mio EUR, od tega je bilo 17 mio EUR iz kohezijskih sredstev (ESRR).
 
Grčija

Podobno ima tudi Grčija različne finančne instrumente za projekte zaščite pred poplavami in sanacijo. Sem sodijo sredstva iz sklada za obnovo, sredstva iz MENR 2021–2027, programi financirani z nacionalnimi sredstvi ter programi financirani z regionalnimi sredstvi.

23. oktobra 2024 je Evropska komisija dodelila 40 mio EUR iz Kohezijskega sklada za podporo prizadevanjem občine Atene za boljšo pripravo in preprečevanje prihodnjih poplav ter zaščito domov in podjetij pred njihovimi uničujočimi učinki.
 
Poljska

Poljska je velik del prejetih evropskih sredstev namenila za naložbe v preprečevanje poplav. Povod so bile poplave leta 1997, ki so povzročile veliko škodo.

Eden največjih projektov od takrat je bila gradnja protipoplavnega rezervoarja v Racibórzu na jugu Poljske. Gradnja je stala okoli 500 mio EUR in je bila delno financirana iz predpristopnih sredstev in sredstev Svetovne banke. Protipoplavni rezervoar je v obdobju 2013 - 2020 je preprečil poplave v več mestih na jugu države.

Skupno je za tovrstne naložbe Poljska v zadnjih 16 letih porabila od 200 do 250 mio EUR letno.


 
Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• European Environment Agency

 
 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Gospodarstvo ter možnost vstopa na italijanski trg

Gospodarstvo ter možnost vstopa na poljski trg

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na grški trg
 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.