Švica za vse novogradnje načrtuje obvezne solarne sisteme

torek, 07. februar 2023

Švica načrtuje obvezno namestitev sončnih kolektorjev na nove stavbe ter še druge ukrepe za spodbujanje uporabe obnovljive energije.
 

Obvezna namestitev sončnih kolektorjev

Komisija za energetiko, ki deluje v okviru švicarskega parlamenta, je konec januarja 2023 odobrila predlog, po katerem morajo:
  • Vse nove stavbe po vsej državi in obstoječe stavbe, ki so podvržene obsežni prenovi, imeti solarne sisteme na svojih strehah. 
  • Vse obstoječe ne-stanovanjske stavbe s površino večjo od 300 m2 bodo morale biti do leta 2032 opremljene s sončnimi kolektorji. 
  • Obveznost solarnih sistemov bo veljala tudi za parkirišča s površino nad 250 m2. Ta bodo morala do leta 2035 postaviti solarne strehe.
  • Jeseni 2022 je Državni svet že odobril predlog za postavitev solarnih sistemov na vse primerne strehe in fasade na zveznih upravnih stavbah do leta 2034.

 

Drugi ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije

Tako kot Državni svet, ki je zgornji dom zvezne skupščine, tudi Komisija podpira predlog za dodatno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v višini 6 TWh do leta 2040, s ciljem okrepiti zanesljivost oskrbe pozimi. 
Dodatna proizvodnja električne energije bo izvirala iz hidroelektrarn ter sončnih in vetrnih elektrarn, ki so opredeljene kot elektrarne nacionalnega pomena.

Poleg tega bodo v Zakonu o urejanju prostora uredili zahteve za gradnjo talnih solarnih parkov izven zazidljivega območja.
Zunaj kmetijskega območja bodo take sisteme obravnavali kot specifične za posamezno lokacijo, kar pomeni, da jih je mogoče tam namestiti le, če se nahajajo na prikrajšanem območju in jih je po mnenju Komisije mogoče priključiti na električno omrežje po razumni ceni. Za vetrne elektrarne nacionalnega interesa v gozdu bodo opredeljene tiste specifične lokacije, kjer je cestna povezava že na voljo.

Komisija podpira tudi uvedbo drseče tržne premije za spodbujanje proizvodnje obnovljive energije in predlaga vključitev obstoječih elektrarn na biomaso na seznam obratov, ki bi bili upravičeni do te premije.

Ti predlogi so v sklopu osnutka zveznega zakona o varni oskrbi z obnovljivo energijo, ki ga pripravlja Komisija za energetiko. Predlog zakona bo Komisija posredovala državnemu svetu in bo v obravnavi v letošnji spomladanski seji.
 

Obnovljivi viri energije v Švici

Hidroelektrična energija je že desetletja največji švicarski vir obnovljive energije, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije. Novi viri obnovljive energije, kot so ogrevanje okolice, biomasa, veter in zlasti sončna energija, so v zadnjih letih doživeli velik razcvet zaradi obsežnejših ukrepov za spodbujanje njihove uporabe.

Čeprav je delež sončne energije v celotni proizvodni mešanici Švice še vedno nizek, se je v absolutnem smislu povečal bolj kot kateri koli drugi obnovljivi vir energije. Ta trend se nadaljuje tako pri zasebni potrošnji kot pri industrijski uporabi. Sončne elektrarne v višinskih alpskih območjih bodo imele v prihodnosti še posebej ključno vlogo, saj njihova izhodna moč ostaja visoka tudi pozimi.

Energetska strategija 2050 zagotavlja močno podporo obnovljivim virom energije. Delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije trenutno znaša več kot 25 %, a bo v prihodnjih letih znatno višji. Komunikacijske kampanje, finančne spodbude in podpora raziskavam, ki spodbujajo inovacije, bodo pospešile energetski prehod.

Delež obnovljive energije v skupni porabi energije se je od leta 1990 povečal za več kot 10 %. Leta 2020 je bila Švica s približno 27 % nad povprečjem EU (slabih 19 %), a precej pod vodilnima Švedsko (60 %) in Finsko (okoli 44 %).
 

Viri: Factiva, Renewables Now

 

Preberite tudi:


Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije




Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: