Beloruski izvoz je vse bolj odvisen od Rusije

Obseg izvoza v Rusijo se je letos zmanjšal

 
Beloruski izvoz v Rusijo se je v letu 2022 vrednostno povečal, čeprav se je obseg izvoza zmanjšal.

Ekonomist Dzmitryy Kruk iz Beloruskega centra za ekonomske raziskave in ozaveščanje (BEROC) pravi, da se visoka raven izvoza nanaša na del v trdni valuti, ne na fizične količine. V tem smislu obseg izvoza v Rusijo ni rasel iz leta v leto, ampak se je dejansko zmanjšal za 5 %.

In čeprav trenutni obseg izvoza v Rusijo ostaja znaten, je bistveno manjši od ravni iz druge polovice leta 2021. Hkrati je valutno gledano rast obsega izvoza posledica visokih cen ob rekordno visoki svetovni inflaciji, ki jo dodatno spodbuja še rast cen hrane in energentov. Prav zaradi tega je kljub manjšemu obsegu izvoz v Rusijo v trdni valuti zrasel in postavil nov rekord.
 

Izvoz v EU se je zmanjšal za polovico

Delež ruskega trga v strukturi beloruskega izvoza se je povečal. A do tega ni prišlo zato, ker se je povečal obseg prodaje v Rusijo, temveč zato, ker se je izvoz v druge države bistveno zmanjšal. V letih 2015-2019 je izvoz v Rusijo znašal približno 40 %, zdaj pa znaša več kot 50 %
.
Izvoz iz Belorusije v države EU se je letos vrednostno zmanjšal za tretjino. Glede na obseg izvoza pa je stanje še slabše. Na primer v aprilu 2022 se je obseg izvoza iz Belorusije v EU medletno zmanjšal za več kot -50 %.
 
Težave z izvozom v EU so se pojavile že pred vojno, saj so bile po predsedniških volitvah leta 2020 proti Belorusiji že uvedene določene sankcije, ki so preprečevale rast prodaje v države EU. Do decembra 2021 in januarja 2022 se obseg izvoza iz Belorusije v EU ni bistveno spremenil, po začetku vojne pa se je hitro zmanjšal. 

Poleg izgube pomembnega dela evropskega trga je Belorusija popolnoma izgubila tudi ukrajinski trg, ki je predstavljal več kot 13 % beloruskega izvoza.
 

Kako nadomestiti izgubo ukrajinskega trga?

Preusmeritev na druge trge je odvisna od političnih in ne ekonomskih dejavnikov

Ekonomist Dzmitryy Kruk pravi, da poskusi preusmeritve gospodarstva na druge trge, predvsem na vzhod, za enkrat še niso obrodili večjih uspehov.

Glavni cilji tako imenovane preusmeritve niso Rusija, ampak države v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. A tam Belorusija za enkrat še ni dosegla bistvene rasti izvoza. Izguba trga EU in Ukrajine še vedno ni zapolnjena.
 
Kruk ocenjuje, da bi lahko Belorusija ob drugačni politični situaciji preusmerila izvozne tokove na druge trge, saj po svetu obstaja veliko priložnosti kljub zaostrenim razmeram.

Potencialno je torej mogoče preusmeriti izvoz, vendar ne v razmerah, v kakršnih se je znašla Belorusija, saj je država pod sankcijami, izgubila je ugled, porušile so se njene logistične verige, država ima težave s plačili in podobno. Preusmeritev na druge trge je torej odvisna predvsem od političnih in ne ekonomskih dejavnikov.
 

Belorusija želi povečati trgovino z Iranom

PrimePress in Belta sta objavila, da želi Belorusija povečati trgovino z Iranom za več kot 15-krat na 500 mio USD letno. 

Iran je glavni uvoznik beloruskih kmetijskih proizvodov, hrane, medicinske opreme in surovin za zdravila. Iran vse bolj povprašuje tudi po beloruskih industrijskih izdelkih, kmetijskih strojih, strojnih orodjih, osebnih vozilih in gospodinjskih aparatih.

Belorusija pa je zainteresirana za dobavo iranskega svežega sadja in zelenjave, oreškov in suhega sadja, rib in morskih sadežev, izdelkov kemične in petrokemične industrije, gradbenih materialov, farmacevtskih izdelkov in medicinske opreme.

Lani je dvostranska menjava znašala le 33 mio USD, v najboljših letih pa je blagovna menjava med državama dosegala od 250 do 300 mio USD. Državi Iran in Belorusija naj bi v kratkem času dosegli blagovno menjavo okoli 500 mio USD.
 

Povečevanje izvoza v Afriko

Beloruska tiskovna agencija Belta poroča, da beloruska podjetja povečujejo izvoz v Afriko. Kot je povedal minister za industrijo, Piotr Parkhomchik, je Belorusija letos povečala izvoz v Afriko za 10,4 %. Največ napredka pri blagovni menjavi so dosegli z državama Zimbabve in Nigerijo, kamor so dobavili predvsem kmetijske stroje in gasilsko opremo.
 

Beloruska lesnopredelovalna podjetja iščejo nove trge

Tudi beloruska lesnopredelovalna podjetja in proizvajalci pohištva si prizadevajo nadomestiti izgubo evropskih trgov in povečati svojo prisotnost na domačem in tujih trgih. Beloruska vlada poziva podjetja v tej panogi, naj okrepijo svoja prizadevanja za nadomestitev izvoza na drugih potencialno zanimivih trgih, saj imajo lastne lesne vire, niso odvisni od uvoza surovin in imajo posodobljene predelovalne zmogljivosti.
 

Odvisnost od Rusije bo še naraščala

 
Belorusija je prišla v situacijo, ko se njena odvisnost od Rusije povečuje, stiki z drugimi partnerji pa so prekinjeni. Zaradi tega se bo država soočala s stalno odvisnostjo od Rusije in njenega trga, tudi če se bodo politične razmere v regiji v treh do petih letih temeljito spremenile.

Izgubljajo se povezave in logistične verige, posledice pa bo imela tudi izguba ugleda države. Zato se bo tudi ob pozitivnem scenariju, kot je sprememba političnega sistema, težko vrniti na trge, ki jih je Belorusija v tem času izgubila.
 
Viri: Factiva, BBC, PrimePress, Belta
 

Preberite še:

Gospodarske sankcije prizadele tudi Belorusijo

Sankcije proti Belorusiji zaradi vpetosti v rusko vojaško agresijo na Ukrajino
 
Zaradi uvedbe sankcij išče belorusija nove dobavne verige

Globalni trendi na področju lesne in pohištvene industrije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.