Evropska komisija je predstavila predlog zakona o industriji z neto ničelnimi izpusti

 

IRA predstavlja največjo neposredno naložbo ZDA v reševanje podnebnih sprememb 

16. avgusta 2022 je ameriški predsednik Joe Biden podpisal zakon o zmanjševanju inflacije - IRA.

Zakon IRA naj bi pospešil prehod ZDA na nizko-ogljično gospodarstvo, saj predvideva subvencije za zeleno energijo, financiranje gradnje tovarn, vetrnih in sončnih elektrarn ter spodbude za nakup električnih vozil in baterij, če so te izdelane v ZDA. IRA predstavlja največjo neposredno naložbo ZDA v reševanje podnebnih sprememb, s 370 mlrd USD, namenjenih energetskim in podnebnim programom v prihodnjih 10 letih.

IRA vključuje tudi druge politike, vključno z ohranjanjem nižjih premij za zdravstveno varstvo do leta 2026 in pomoč pri zmanjševanju stroškov zdravil na recept.

Prvotni predlog IRE je znašal 3,5 mlrd USD, a končna verzija za naslednje desetletje (2022–2031) pomeni skupno 737 mlrd USD nove porabe, davčnih dobropisov in zmanjšanja primanjkljaja.

Zakon prav tako namenja več kot 300 mlrd USD za zmanjšanje vladnega proračunskega primanjkljaja v obdobju 2022 - 2031 (za manj kot 0,1 % BDP vsako leto).

Zakon podeljuje pooblastila Medicare in Medicaid, ki sta največja programa zdravstvenega zavarovanja v ZDA, da se pogajata o cenah za ciljni seznam zdravil (do 20 do leta 2029), hkrati pa omejuje zvišanje cen pri inflaciji. Dolgoročno bodo ta pogajanja verjetno pripomogla k znižanju državne porabe za zdravila. 
 

Evropska komisija je 7 mesecev po sprejetju IRA predstavila svoj načrt za zeleno gospodarstvo 

Več kot pol leta po sprejetju IRA pomembno vpliva na zeleno gospodarstvo v ZDA, prav tako pa ima močan vpliv tudi v Evropi.
 
Nedavne študije, vključno s študijo McKinsey Global Institute, poudarjajo, da čeprav ima EU močan položaj v nekaterih zelenih sektorjih, lahko na nekaterih področjih, vključno s čisto tehnologijo, zaostane za drugimi regijami.

Evropa močno zaostaja za ZDA pri patentih za prihodnje digitalne in zelene tehnologije, tako Evropa kot ZDA pa na področju čiste tehnologije zaostajata za ključnimi azijskimi državami, vključno s Kitajsko.
 

Evropska komisija je 16. marca 2023 predstavila predlog zakona o industriji z neto ničelnimi izpusti 

Predlog zakona postavlja cilj, da bo do leta 2030 v EU proizvedenih vsaj 40 % čistih tehnologij kot del prizadevanj za doseganje podnebnih ciljev in krepitev energetske neodvisnosti.

Novi zakon o industriji z neto ničelnimi izusti naj bi ustvaril najboljše pogoje za tiste sektorje, ki so ključni, da EU do leta 2050 doseže neto ničelno industrijo. To so sektorji vetrnih turbin, toplotnih črpalk, sončnih kolektorjev, obnovljivega vodika in shranjevanja CO2.

Namen predlaganega zakona je pospešiti izdajo dovoljenj in povečati dostop do financiranja za čisto tehnologijo. 

Zakon o industriji z neto ničelnimi izpusti je odgovor na ameriški zakon IRA, s katerim želi EU konkurirati v globalni tekmi shem subvencij za zelene industrije.


 

Predlog zakona o kritičnih surovinah 

EU je tudi pripravila predlog zakona o kritičnih surovinah, saj si prizadeva za zmanjšanje in diverzifikacijo odvisnosti od dobaviteljev zunanjih surovin, hkrati pa spodbujati recikliranje. 

Kritične surovine so predpogoj za uspeh zelenega in digitalnega prehoda. Po ocenah Svetovne banke se bo povpraševanje po njih do leta 2050 drastično povečalo za približno 500 %.

Po navedbah nemškega inštituta za ekonomske raziskave je EU močno odvisna od uvoza tovrstnih surovin. EU je trenutno 100 % odvisna od tujih dobaviteljev za 14 od 27 kritičnih surovin, 95 % pa je odvisna še za dodatne 3.

Ambicije Evrope, da postane prva podnebno nevtralna celina, so po mnenju von der Leynove ogrožene brez varnega in trajnostnega dostopa do ključnih surovin.

Svetovni trg ne bo mogel zadovoljiti hitro naraščajočega povpraševanja po številnih osnovnih surovinah. Glede na tveganje strukturnega pomanjkanja ponudbe, samo diverzifikacija trgovine ne bo zadostovala. Zaradi monopola na področju redkih zemelj so se cene v zadnjem letu dvignile za do 90 %. Dobava surovin je postala pravo geopolitično orodje.

Evropa je tako v globalni tekmi za dobavo in recikliranje kritičnih surovin pripravila zakon o kritičnih surovinah. Ta vključuje posebno obravnavo za projekte surovin, ki veljajo za strateške, z bolj racionaliziranim in predvidljivim postopkom izdajanja dovoljenj.
 
Zakon ima 4 ključne cilje: 
 

• Opredeliti se glede tega, katere kritične surovine se lahko štejejo za strateške za zeleni prehod in obrambne potrebe.  
• EU mora zgraditi mrežo agencij za surovine po vsej celini za predvidevanje tveganj. Bruselj namerava ustanoviti osrednjo nabavno agencijo (Evropski odbor za kritične surovine) za kritične materiale, kot so litij in redke zemlje. 
• Krepitev dobavnih verig, podpora projektom in privabljanje več zasebnih naložb. Bolj ambiciozni cilji do leta 2030 bodo postavljeni za rudarjenje, recikliranje in predelavo kritičnih surovin v EU. 
• Ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev z orodji, kot so standardi. Evropa bi lahko na primer prevzela vodilno vlogo pri racionalizaciji številnih obstoječih shem okoljskega in socialnega certificiranja za rudarske dejavnosti.

  
Vplivi zakona IRA so veliki in EU si prizadeva razviti okvir, ki bo zagotavljal enake konkurenčne pogoje na globalni ravni, ne le v primerjavi z ZDA, temveč tudi z drugimi državami z daljnosežnimi industrijskimi strategijami, vključno s Kitajsko.
 

Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit, Business Times, Evropska komisija

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije

EU mora povečati konkurenčnost svoje dobavne verige vetrne energije (VE)



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.