EU mora povečati konkurenčnost svoje dobavne verige vetrne energije (VE)

 

• Evropa je leta 2022 zgradila 19 GW novih zmogljivosti VE, kar je 40 % več kot leta 2021. 
• Nemčija je zgradila največ, sledijo ji Švedska, Finska, Francija in Združeno kraljestvo.  
• 87 % novih vetrnih zmogljivosti, ki jih je Evropa zgradila lani, je bilo na kopnem.  
• Vendar to ni dovolj za doseganje energetskih in podnebnih ciljev EU.

 

Dobavna veriga VE nima denarja za naložbe, da bi izpolnila cilje REPowerEU

Nova strategija EU za energetsko varnost, REPowerEU, si je zadala za cilj, da bi se VE v EU do leta 2030 več kot podvojila s trenutno nameščenih 200 GW.

To pa zahteva obsežne naložbe v nove in obstoječe industrijske proizvodne zmogljivosti ter v celotno dobavno verigo, od plovil, žerjavov, pristanišč, raziskav in inovacij, omrežja in kvalificirane delovne sile.

Toda dobavna veriga VE nima denarja za naložbe v zahtevanem obsegu. 5 evropskih proizvajalcev vetrnih turbin še naprej posluje z izgubo.
 

Kljub ambicioznim ciljem EU se dobavna veriga VE sooča s številnimi izzivi 

Razlogov za to stanje je več:
 

1. Višji cilji glede obnovljivih virov še ne pomenijo novih naročil vetrnih turbin. EU gradi vetrne elektrarne s polovično hitrostjo, kot bi morala biti za izpolnitev ciljev REPowerEU. Pri tem ostajajo ozka grla pri izdajanju dovoljenj glavna težava. 80 GW vetrnih projektov se je zataknilo v postopkih pridobivanja dovoljenj, večinoma pri vetrnih elektrarnah na kopnem. Za vetrne elektrarne na morju pa dolgi dovoljeni dobavni roki pomenijo, da proizvajalci lahko računajo na ustvarjanje prihodkov šele čez nekaj let.  
2. Višje cene jekla in drugih surovin, višji stroški pošiljanja in ozka grla v dobavni verigi so podražili vse glavne komponente, ki se uporabljajo v vetrni turbini. Dobavna veriga mora absorbirati te dodatne stroške zaradi časovnega zamika med naročilom vetrne turbine in njeno dejansko dobavo.  
3. Nekatere države na vladnih dražbah dovoljujejo celo negativne ponudbe, kjer morajo razvijalci plačati za pravico do gradnje vetrne elektrarne. To pomeni dodatne stroške, ki jih je treba prenesti na dobavno verigo, ki pri tem izgublja denar, ali pa na potrošnike, ki s težavo plačujejo račune za elektriko.  
4. Danes so skoraj vse evropske vetrne turbine izdelane v Evropi. Toda kitajski proizvajalci so cenovno bolj konkurenčni in že pridobivajo naročila v Evropi.  
5. Slabo zasnovani vladni posegi na trge električne energije leta 2022 so znižali zaupanje vlagateljev in spremenili tokove prihodkov za projekte VE. Naložbe v VE energijo so se lani zmanjšale, brez skoraj nobene nove končne investicijske odločitve v vetrne elektrarne na morju. Naročila za nove vetrne turbine so se lani zmanjšala za -47 % v primerjavi z letom 2021. 

 

Kakšne so možnosti EU glede industrijske politike vetrne energije?

Evropska komisija bo letos marca predložila novo zakonodajo za industrijski načrt zelenega dogovora EU. To bo ključnega pomena pri preobratu težavnih trendov v dobavni verigi vetrne energije. 


Industrijski načrt zelenega dogovora EU bo po mnenju WindEurope uspešen, če: 

1. bo ohranjal ozek in ciljno usmerjen obseg ključnih tehnologij za zagotavljanje podnebne nevtralnosti, in sicer vetrnih, sončnih, skladiščnih, elektrolizatorjev in toplotnih črpalk ter njihovih sosednjih dobavnih verig. 
2. bo sredstva EU namenjal za podporo takojšnjim naložbam v vetrno dobavno verigo. Prožnejši pristop do nacionalnih davčnih olajšav ima prav tako pomembno vlogo. 
3. bodo pravila financiranja preprosta, tako da lahko denar čim prej pride v dobavno verigo. Za dosego cilja do leta 2030 EU namreč potrebuje takojšnje naložbe v obnovljive vire energije. 
4. bo pomagal dodatno pospešiti izdajanje dovoljenj za projekte VE. Pomagale bi tudi dodatne spodbude za nacionalne vlade, da čim prej uporabijo nujna pravila EU o izdajanju dovoljenj skupaj s pravili za poenostavitev dovoljenj iz direktive o obnovljivi energiji. 
5. bo zagotavljal, da so dražbene količine za VE zanesljive in vnaprej dobavljene, ker so dobavni roki takšni, da se dražbe pretvorijo v dostavo naročil le z nekajletno zamudo. Direktiva o obnovljivi energiji zavezuje nacionalne vlade, da so vsaj 3 leta vidne na dražbah. 
6. bo zagotavljal, da pravila EU o državni pomoči nacionalnim vladam omogočajo, da v celoti indeksirajo podporne sheme, dodeljene na dražbah, da odražajo možna zvišanja cen surovin. 
7. bo zagotavljal, da pravila EU o državni pomoči dajejo nacionalnim vladam popolno prožnost pri uporabi ne-cenovnih meril na dražbah, za nagrajevanje dodane vrednosti, ki jo evropski proizvajalci prinašajo v smislu povezovanja energetskih sistemov, trajnosti, evropskih delovnih mest in sodelovanja skupnosti. 
8. bo zagotavljal, da se nacionalne vlade izognejo negativnim ponudbam, kjer industrija plača za privilegij gradnje vetrne elektrarne.

 

 
 
Vir: WindEurope, Contify Energy News

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.