Makroekonomski trendi: krožno gospodarstvo za področje plastike potrošnih dobrin
Krožno gospodarstvo je preoblikovanje, ponovna uporaba, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, skuša znižati uporabo surovin ter s premišljeno zasnovo izdelkov znižuje nastajanje odpadkov proti ničelni stopnji. V prihodnosti bo izziv sprememba v percepciji recikliranega materiala in želji potrošnikov po novih izdelkih.
Glavni makroekonomski trendi za krožno gospodarstvo na področju plastike po GlobalData:
1. Globalna recesija
Napovedi za leto 2020 predvidevajo nastanek najglobje gospodarske krize po 2. svetovni vojni z največjim krčenjem gospodarstva v zadnjih 60. letih. Nižji ceni nafte ter manjšem obsegu mednarodne trgovine bo sledila višja stopnja brezposelnosti. Neugoden vpliv na številna področja gospodarstva bo posledično prinesel razmislek proizvajalcev glede krajših dobavnih verig in novih metod zaposlovanja. Slabost napovedane recesije so žal tudi nizke cene nafte, ki pomenijo tudi nižjo ceno proizvodnje nove plastike, kar negativno vpliva na prizadevanja na področju trajnosti.
2. Carinske vojne
Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko je prinesla številne omejitve na področju potrošniškega blaga. Kasneje so se trgovinske omejitve razširile tudi na EU, Kanado ter Mehiko. Posledično so proizvajalci pričeli razmišljati bolj o lokalnih dobavnih verigah.
3. Ekonomija delitve
Ekonomija delitve ali souporabe v svetu pridobiva na pomenu in tako spreminja vedenje kupcev. Bistvene značilnosti ekonomije delitve so univerzalna dostopnost do ključnih dobrin, dostop ima prednost pred lastništvom, sodelovanje ima prednost pred tekmovanjem in nenazadnje solidarnost in empatija pred pohlepom in sebičnostjo. V svetu skupnosti eksperimentirajo s koncepti prostorov za sodelo (coworking), skupin za nabavo ter časovnimi bankami, kjer je osnova menjave ura opravljenega dela. Vse navedeno je v močni povezavi s strategijo krožnega gospodarstva, še posebej s področjem preprečevanja nastanka odpadkov in maksimalne uporabe razpoložljivih virov.
4. Deglobalizacija
Globalizacija prinaša čezmejne trgovinske tokove, investicije, ideje, podatke in tehnologije ter čezmejne prehode ljudi ( turisti, študentje, do delovna sila). Zaradi pandemije korona virusa v letu 2020 je mogoče pričakovati 13 do 23 % padec mednarodne trgovine. Področji nacionalne varnosti ter javnega zdravstva v državah spodbujata protekcionizem, sploh na področju medicinske opreme in hrane ter nabavo pri lokalnih dobaviteljih.
5. Urbanizacija
Urbanizacija je selitev prebivalstva iz ruralnih območij v urbana. Trend je prisoten od leta 1950, saj lahko do leta 2018 štejemo kar šestkraten dvig števila urbanega prebivalstva iz 751 milijonov na 4,2 milijarde prebivalcev. Projekcije do leta 2050 govorijo kar o dveh tretjinah urbanega prebivalstva. Trend z vidika krožnega gospodarstva prinaša izzive, saj urbani način življenja spodbuja navade, ki običajno ne sodijo med trajnostne prijazne oblike bivanja.
Vir: MarketLine News
Vir fotografije: Unsplash by @brian_yuri
Več informacij o globalnih trendih na področju energetike in obnovljivih virov energije
