Kanada 
Predstavitev gospodarstva Kanade
Predstavitev države
| Uradni naziv | Canada / Kanada |
| Mednarodna oznaka | CA/CAN |
| Glavno mesto | Ottawa |
| Velikost (km2) | 9.093.507 |
| Prebivalci (mio) | 38,1 |
| Uradni jezik | Angleški in francoski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (39 %), protestanti (20,3 %) |
| Denarna enota | Kanadski dolar (CAD) |
| Čas | GMT -3,5 do -8, Slovenija -4,5 do -9 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +1 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Toronto | 6.555.000 |
| Montreal | 4.364.000 |
| Vancouver | 2.738.000 |
| Calgary | 1.543.000 |
| Edmonton | 1.469.000 |
| Ottawa | 1.462.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Ustavna monarhija |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni zvezni parlament; House of Commons (spodnji dom) ima 338 članov, izvoljenih iz posameznih volilnih enot; Senat (zgornji dom) šteje 105 članov, ki jih imenuje predsednik vlade. Senat ima moč, da odloži zakonodajo. Enodomne zakonodajne skupščine različnih velikosti v vsaki od desetih provinc. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 21. oktobra 2019, naslednje bodo oktobra 2024. |
|
Vodstvo države: |
Kraljica Elizabeta II; funkcije monarha izvaja njen predstavnik v Kanadi. Na to mesto je bil 21. januarja 2021 imenovan Richard Wagner. |
|
Izvršilna oblast: |
Kabinet predsednika vlade je skoraj brez izjeme sestavljen iz članov spodnjega doma. Liberalna stranka, ki jo vodi Justin Trudeau je ponovno zmagala na zadnjih splošnih volitvah dne 21. oktobra 2019. |
Kanada je članica WTO (World Trade Organization), OECD (Organization for Economic Development), USMCA (United States, Mexico and Canada Agreement), NACC (North American Competitiveness Council), OAS (Organization of American States). Država je tudi članica britanskega Commonwealth-a ter sodeluje v forumih APEC (Asia Pacific Economic Cooperation). Sklenjen ima trgovinski sporazum z Jordanijo.
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 38,7 | 38,4 | 38,1 | 37,7 | 37,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 4 | 4 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.737,7 | 1.711,1 | 1.619,1 | 1.443,2 | 1.555,4 |
| BDP per capita (v EUR): | 44.897 | 44.574 | 42.531 | 38.237 | 41.574 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.829,9 | 1.727,6 | 1.597,7 | 1.535,2 | 1.640,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 47.277 | 45.002 | 41.969 | 40.676 | 43.838 |
| Rast BDP (v %): | 3,3 | 3,8 | 4,6 | -5,2 | 1,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,8 | 6,0 | 7,4 | 9,6 | 5,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,3 | 3,8 | 3,3 | 0,7 | 2,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -431,8 | -427,8 | -413,5 | -368,4 | -413,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 435,4 | 432,0 | 419,1 | 342,4 | 400,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 4,2 | 2,3 | -9,7 | 2,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 4,3 | 5,5 | -10,8 | 0,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 46,8 | 50,8 | 49,4 | 23,3 | 43,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 21,2+ | 128,6 | 133,0 | 93,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3,3+ | 60,6 | 59,0 | 111,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 16 | 16 | 15 | 17 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača se je oktobra 2021 povišala na 14,35 CAD ali 9,67 EUR na uro.
Povprečna bruto plača je novembra 2021 znašala 27,91 CAD ali 18,82 EUR na uro.
Vrednosti CAD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,9 | 4,0 | 3,0 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 5,6 | 2,9 | 2,0 | 1,5 |
| Rast investicij | 6,5 | 2,7 | 2,4 | 2,4 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Izvoz blaga je v letu 2020 znašal 331,7 mlrd EUR, uvoz pa 356,7 mlrd EUR. Trgovinska bilanca je v letu 2020 zabeležila primanjkljaj v višini -25 mlrd EUR. V letu 2020 je Kanada največ uvažala stroje, vozila, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter drage kamne. Uvozili so največ iz trgov ZDA (48,8 % od celotnega uvoza), Kitajske, Mehike, Nemčije in Japonske. Največ so v letu 2020 izvozili na trg ZDA (73,5 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Združeno kraljestvo, Japonska in Nemčija.
Kanada - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,1 | Mineralna goriva, olja | 17,7 |
| Vozila | 13,8 | Vozila | 11,8 |
| Električna in elektronska oprema | 9,8 | Stroji, jedrski reaktorji | 7,4 |
| Mineralna goriva, olja | 5,0 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 5,9 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 4,3 | Ostalo blago | 5,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| ZDA | 48,8 | ZDA | 73,5 |
| Kitajska | 14,1 | Kitajska | 4,8 |
| Mehika | 5,5 | Združeno kraljestvo | 3,8 |
| Nemčija | 3,2 | Japonska | 2,4 |
| Japonska | 2,5 | Nemčija | 1,2 |
| Slovenija (70. mesto) | <0,1 | Slovenija (77. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kanadi so v letu 2018 znašale 757,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 3,5 %. Celotne izhodne TNI Kanade so v letu 2018 znašale 1.122,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kanadi 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 266,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nizozemska in Francija. Največ investicij je na področju programske opreme, IT storitev in kovin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 115.299,0 |
| Nizozemska | 41.788,2 |
| Francija | 17.248,1 |
| Združeno kraljestvo | 15.437,7 |
| Nemčija | 13.073,0 |
| Druge države | 64.102,5 |
| Skupaj | 266.948,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Progr. opr. in IT storitve | 32.920,7 |
| Kovine | 21.320,7 |
| Komunikacije | 17.603,1 |
| Transport | 7.141,3 |
| Hrana in pijače | 7.123,1 |
| Drugi sektorji | 180.839,9 |
| Skupaj | 266.948,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| General Motors (GM) Canada | 4.203,2 |
| Amazon.com | 3.619,7 |
| Ubisoft Entertainment | 2.528,0 |
| Ford | 2.385,3 |
| United Parcel Services (UPS) | 1.177,8 |
| IBM | 900,9 |
| FedEx Freight Canada | 508,4 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
