Po 10 letih rasti je lani prodaja toplotnih črpalk v EU upadla za -5 %

torek, 16. julij 2024
 

Vloga EU na trgu toplotnih črpalk

Pred volitvami v Evropski parlament, ki so potekale 9. junija 2024, je Evropska komisija omilila nekatere nepriljubljene zelene politike, kljub velikemu pomenu zelenega dogovora EU za dosego ničelnih neto emisij ogljika do leta 2050.

Februarja je blokirala osnutek zakona o zmanjšanju uporabe pesticidov v kmetijstvu in zrahljala nekatere okoljske omejitve, povezane s subvencijami skupne kmetijske politike EU. Prav tako je za nedoločen čas po volitvah preložila objavo akcijskega načrta toplotnih črpalk, ki je bila predvidena za začetek tega leta. Preložitev objave načrta, ki ima ključni pomen za uspeh zelenega dogovora, je prestrašila številne oblikovalce politik EU.

Po podatkih Eurostata, je približno polovica vse energije, porabljene v EU, namenjene za ogrevanje in hlajenje. Več kot 70 % te energije pa še vedno izvira iz fosilnih goriv, večinoma zemeljskega plina. Stavbe predstavljajo približno 35 % emisij toplogrednih plinov (TGP), povezanih z energijo. Približno štiri petine porabe energije stanovanjskih stavb predstavlja ogrevanje in oskrba s toplo vodo.

Brez velikega prizadevanja za čistejše ogrevanje EU verjetno ne bo mogla doseči svojega cilja do leta 2050.

15 držav članic EU je sredi maja v pismu Evropski komisiji izrazilo obžalovanje, da je prišlo do odložitve uvedbe načrta za toplotne črpalke.

Pomanjkanje jasnih in doslednih politik je vneslo tudi precej negotovosti med ljudi, ogrevanje stanovanj pa se je v več evropskih državah spremenilo v politično vprašanje, zlasti v Nemčiji in Italiji.

Preberite še: Negotovost upočasnjuje povpraševanje na nemškem trgu toplotnih črpalk.

Nemčija je sprva predlagala zakon, ki bi prepovedal nove kotle na olje in plin in subvencioniral toplotne črpalke, ki jih poganja nizko-ogljična ali zelena elektrika. A vlada je popustila in nova različica zakona pravi, da morajo novi grelniki delovati na vsaj 65 % obnovljive energije.

Italija je prav tako zmanjšala velikodušne subvencije za spodbujanje toplotnih črpalk. Leta 2020 je vlada Giuseppeja Conteja uvedla pobudo Superbonus 110 %, ki je lastnikom stanovanj omogočila do 110 % davčne olajšave za stroške nadgradnje njihove nepremičnine z namestitvijo toplotnih črpalk ali sončnih kolektorjev. Lansko leto je sedanja premierka Giorgia Meloni to subvencijo zmanjšala na minimum, zaradi naraščajočih stroškov, ki jih je povzročila razširjena zloraba bonusa. To je zelo razburilo lastnike stanovanj, investitorje in graditelje, posledično je prodaja toplotnih črpalk v Italiji je močno upadla.

Številni uporabniki so zaradi slabe informiranosti tudi precej skeptični glede namestitve in uporabe toplotnih črpalk. To pa ne velja za prebivalce skandinavskih držav, ki so na splošno dobro obveščeni o dolgoročnih prednostih nizko-ogljičnega ogrevanja, zato so toplotne črpalke postale prevladujoča tehnologija v hladnih skandinavskih državah.

Učinkovitost toplotnih črpalk je velika, saj lahko znižajo stroške ogrevanja tudi v državah, kot je Združeno kraljestvo, kjer je cena elektrike precej višja od cene plina.
 

Upad prodaje toplotnih črpalk

EU si je zastavila cilj, da bo imela do leta 2030 nameščenih 60 mio toplotnih črpalk, a je še daleč do tega cilja. Trenutno jih je nameščenih le 20 mio.

Prodaja toplotnih črpalk trenutno tudi upada. V letu 2023 je prodaja v povprečju upadla za -5 %, potem ko je prej 10 let strmo naraščala. V letu 2022 je bilo prodanih 2,77 mio toplotnih črpalk, v letu 2023 pa le 2,64 mio.
 

Ključni razlogi za upad prodaje

  • Sprememba politike je eden ključnih dejavnikov upada prodaje, ki variira glede na državo. Napovedana prihodnja višja shema subvencij v Avstriji je na primer povzročila, da so zainteresirani potrošniki odložili nakup toplotne črpalke. Odprava državne podpore v Italiji je zmanjšala zanimanje potrošnikov za nakup toplotne črpalke.
  • Drugi ključni razlogi za upad prodaje so povzročile cene energije, predvsem padec cene plina, ter visoko obdavčene cene električne energije. Tako je na primer na Poljskem, kjer je elektrika 4-krat višja od cene plina. Podobno je na Slovaškem, kjer so cene elektrike 3-krat višje od cene plina.
  • Na Finskem in v Franciji je za upad prodaje delno kriva upočasnitev novih stanovanjskih projektov zaradi visokih obrestnih mer.
  • V Španiji se je stopnja prenove upočasnila, kar posledično tudi pomeni, da plinskih kotlov ne zamenjujejo s toplotnimi črpalkami.
  • Na Portugalskem je inflacija močno prizadela potrošnike, ki upočasnjuje porabo.
 
Zmanjšano povpraševanje in upad prode posledično vplivata tudi na proizvajalce toplotnih črpalk.
  • Švedski proizvajalec toplotnih črpalk NiBE je moral februarja letos odpustiti 500 delavcev.
  • Nemški proizvajalec Vaillant je odpustil 700 delavcev
  • Več 100 delavcev je moral odpustiti tudi nemški proizvajalec Stiebel Eltron.  
 

Možne rešitve

Kljub tem oviram še vedno obstajajo možnosti za povečanje trga toplotnih črpalk.

Stabilna politična podpora, vključno z ukrepi za uskladitev cen električne energije s cenami plina in davčnimi spodbudami, je ključnega pomena z spodbujanje povpraševanja in pospešitev prehoda na rešitve ogrevanja z nižjimi emisijami ogljika.

Obravnavanje teh izzivov in spodbujanje podpornega političnega okvira lahko oživi trg toplotnih črpalk ter prispeva k večji energetski neodvisnosti in trajnostni rasti v evropskem sektorju ogrevanja in hlajenja.

Evropska komisija bi morala svoj akcijski načrt za toplotne črpalke objaviti čim prej, da bi Evropejcem zagotovila več gotovosti ter tako pospešila pot k uresničevanju zastavljenega cilja.



Viri:
  • Factiva
  • The Economist
  • Evropsko združenje toplotnih črpalk - Epha
 

Preberite še:


Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Leta 2023 je v Avstriji prišlo do zloma trga ogrevanja



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: