Svet EU je sprejel Zakon o čipih

četrtek, 27. julij 2023
 

Z zakonom o čipih namerava EU zmanjšati ranljivost in odvisnost od tujine

Trenutno je Evropa preveč odvisna od čipov, proizvedenih v tujini, kar je postalo še bolj očitno med krizo Covid-19. Industrija in drugi strateški sektorji, kot so zdravstvo, obramba in energija, so se soočali z motnjami v oskrbi in pomanjkanjem. 
 
Svet EU je 25. julija 2023 odobril uredbo za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema, bolj znano kot Zakon o čipih. 
 
Namen zakona o čipih je zmanjšati ranljivost in odvisnost EU od tujih akterjev, hkrati pa okrepiti industrijsko osnovo za čipe v EU, povečati prihodnje poslovne priložnosti in ustvariti kakovostna delovna mesta. To bo izboljšalo varnost oskrbe, odpornost in tehnološko suverenost EU na področju čipov.
 
Cilj programa, ki bo proizvajalcem namenil 43 mlrd EUR subvencij, je podvojiti tržni delež EU na globalnem trgu polprevodnikov, s sedanjih približno 10 % na vsaj 20 % do leta 2030.
 
Glede na analizo MarketLine je Azijsko-pacifiška regija v letu 2022 predstavljala 64,9 % vrednosti globalnega trga polprevodnikov, ZDA pa nadaljnjih 19,6 %.
 

Regijska segmentacija globalnega trga polprevodnikov (v % vrednosti v letu 2022)

 
Zakon o čipih bo Evropi omogočil pridobiti nove investicije, nove raziskovalne projekte ter nove proizvodne obrate. Dolgoročno bo to prispevalo tudi k preporodu evropske industrije in zmanjšanju njene odvisnosti od tujine.
 

Naslednji koraki

Potem ko je Svet EU odobril stališče Evropskega parlamenta, je bil zakonodajni akt sprejet.
 
Po podpisu predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta EU bo uredba objavljena v Uradnem listu EU, veljati pa bo začela 3. dan po objavi.
 
Svet EU je sprejel tudi spremembo uredbe o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa. Sprememba bo omogočila ustanovitev skupnega podjetja za čipe, ki nadgrajuje in preimenuje obstoječe skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije. Spremembo je Svet EU odobril po posvetovanju s Parlamentom. Obe besedili bosta hkrati objavljeni v Uradnem listu EU.
 

Globalni trg čipov

Čipi so majhne naprave, sestavljene iz polprevodnikov (materialov, ki omogočajo ali blokirajo pretok električne energije) in lahko shranijo velike količine informacij ali izvajajo matematične in logične operacije. So potrebni sestavni del za široko paleto izdelkov za vsakodnevno uporabo, od kreditnih kartic do avtomobilov ali pametnih telefonov. 

 
Glede na analizo MarketLine je globalni trg polprevodnikov leta 2022 ustvaril skupne prihodke v višini 592,4 mlrd USD, kar predstavlja 7,1 % povprečno letno rast v obdobju 2017–2022. 
 
Regionalno so ZDA v letu 2022 zabeležile najvišjo, 16,2 % rast prodaje. 
Kitajska je v letu 2022 ostala največji posamezni trg za polprevodnike s prodajo v višini 180,4 mlrd USD, kar je -6,2 % manj kot v letu 2021. 
Prodaja polprevodnikov se je v Evropi  leta 2022 medletno povečala za 12,8 %.
 
Z razvojem umetne inteligence, 5G omrežij in interneta stvari se pričakuje, da bo povpraševanje po čipih in polprevodnikih še naprej močno naraščalo.
 
Po napovedih MarketLine se bo v prihodnjih 5 letih rast globalnega trga polprevodnikov nekoliko upočasnila, saj povpraševanje potrošnikov slabi, ponudba pa se sooča z novimi ovirami. Ena od njih je vojna v Ukrajini, saj sta Ukrajina in Rusija ključni izvoznici plinov, kot sta kripton in neon, ki sta potrebna pri izdelavi polprevodnikov. Poleg tega naraščajoče cene polprevodniških komponent zvišujejo stroške opreme za končne uporabnike, inflacijski pritisk pa vodi do zmanjšanja izdatkov, zlasti za potrošniško elektroniko.
 
Globalni trg polprevodnikov bo po napovedih v prihodnjih 5 letih rasel po 3,6 % povprečni letni stopnji ter v letu 2027 dosegel vrednost 705,7 mlrd USD. 
 
 
Viri: Factiva, Insight EU Issue Monitor Posts, MarketLine Industry Prifiles 

 

Preberite še: 

 
Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav 

Velikopotezni načrti proizvajalcev čipov za gradnjo tovarn v Evropi, ZDA in Aziji



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: