Napovedi EIU za rusko gospodarstvo

 

Gospodarska rast 

EIU v srednjeročnem obdobju (2024–2028) napoveduje Rusiji nizko gospodarsko rast, v povprečju 1 % letno.

Ruski BDP je bil v Q2 2023 višji od pričakovanj, podprt z močno aktivnostjo v predelovalnem sektorju. EIU je zato oceno realne rasti BDP za leto 2023 popravil s prejšnjega -0,5 % upada na pozitivno rast v višini 0,6 %. V letu 2024 naj bi BDP po napovedih dosegel 0,7 % rast, v letu 2025 pa 1,2 %.

Zahodne sankcije bodo še naprej negativno vplivale na rusko gospodarstvo v številnih sektorjih. Vpliv bo neenakomeren in nekatere industrije, vključno s plinom, letalstvom in avtomobilizmom, bodo pod sankcijami zelo prizadete in se bodo težko prilagajale.

V smislu gospodarske rasti in tehnološkega razvoja bo Rusija postopoma začela zaostajati za nekaterimi post-sovjetskimi državami v Srednji Aziji in na Južnem Kavkazu. Ruske sosede bodo še naprej privabljale posle iz Rusije, kar bo vodilo k hitrejši rasti.
 

Industrijska proizvodnja 

Po napovedih EIU se bo rast industrijske proizvodnje v Rusiji v drugi polovici leta 2023 upočasnila, saj sektor še naprej obremenjuje pomanjkanje komponent in delovne sile. Trend se bo nadaljeval vse leto 2024, čeprav bo zaostrena denarna politika nekoliko zajezila povpraševanje po industrijskih dobrinah in ohladila trg dela.

Proizvodnja v rudarskem sektorju bo še naprej upadala, saj je Rusija odrezana od trga EU.

Resne omejitve na trgu dela in pri najemu kreditov bodo srednjeročno (2024–2028) zavirale rast proizvodnje. Nižja rast proizvodnje ob trenutnem okrevanju domačega povpraševanja bo še naprej povzročala rast inflacije.

Ruski industrijski sektor je v prvi polovici leta 2023 na splošno rasel, vendar se uspešnost še naprej razlikuje med sektorji, odvisno od njihove izpostavljenosti zunanjim trgom, ranljivosti za sankcije in pomena za domače gospodarstvo.

Rast industrijske proizvodnje je bila dosežena predvsem zaradi nizke osnove prejšnjega leta in oživitve predelovalne dejavnosti, ki jo je spodbudilo naraščanje vojaških potreb.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvih 7 mesecih leta medletno povečala za 6,1 %, medtem ko se je proizvodnja v rudarstvu v istem obdobju skrčila za -1,3 %.

Rast industrijske proizvodnje je v juniju-juliju po večmesečni močnejši rasti beležila prve znake upočasnitve. Čeprav se je indeks industrijske proizvodnje avgusta medletno povečal za 5,4 %, je bila ta stopnja rasti precej nižja od majske 7,1 %.
 

Sektor nafte in plina 

Poslabšanje v sektorju nafte in plina se pospešuje in se bo nadaljevalo tudi v letu 2024.

Po podatkih Zvezne državne službe za statistiko (Rosstat) je sektor v prvem četrtletju leta 2023 predstavljal 17,4 % domačega BDP.

Rosstat poroča, da se je proizvodnja rudarskega sektorja v obdobju januar-julij 2023 medletno zmanjšala za -1,3 %. Nadaljnje krčenje v rudarskem sektorju se odraža v zmanjšanem obsegu poslovnega prometa. Promet podjetij v tem sektorju je v prvi polovici leta 2023 medletno padel za -27 %, v pridobivanju premoga za -33 % in v rudarstvu železove rude pa za -8 %.

Kar zadeva proizvodnjo nafte, je Alexander Novak, podpredsednik vlade, julija potrdil, da se bo letna proizvodnja nafte leta 2023 zmanjšala za 20 mio ton na 515 mio ton.

Izguba evropskega trga bo še naprej spodkopavala proizvodnjo zemeljskega plina. Rusija se bo še naprej borila za preusmeritev oskrbe s plinom na druge trge, kot je Kitajska, in se bo morala zanašati na omejeno zmogljivost plinovoda Turški tok, pa tudi na stare plinovode iz obdobja Sovjetske zveze, za izvoz plina v države, ki niso članice EU.

Proizvodnja zemeljskega plina je v obdobju januar-julij znašala 302 mlrd m³, kar je -14 % manj kot v enakem obdobju lani. Ruski plinovodni izvoz v Evropo je zdaj omejen na 2 tranzitni poti: prek Ukrajine in prek Turškega toka.

Ukrajinska vlada je nakazala, da se ne bo ponovno pogajala o dogovoru o tranzitu plina po izteku obstoječega sporazuma konec prihodnjega leta. To bo pripeljalo bodisi do tega, da bo EU krila tranzitne pristojbine za Ukrajino, saj Madžarska in druge srednjeevropske države ostajajo odvisne od ruskega plina, bodisi do ustavitve dobav, kar bi pomenilo še večji pritisk na ruski sektor zemeljskega plina.
 

Vojaško-industrijski kompleks podpira rusko proizvodnjo 

Industrijski sektorji, ki so najbolj povezani z vojaškimi potrebami, bodo še naprej uspešni in bodo pritegnili veliko naložb in državnega interesa. Sektorji, ki prejemajo državne obrambne pogodbe, kažejo najmočnejšo dinamiko rasti.
 

• V obdobju januar-julij se je proizvodnja končnih kovinskih izdelkov medletno povečala za 25 %, proizvodnja računalnikov, elektronike in optične opreme za 31 %, proizvodnja električne opreme za 23 %, transport in oprema pa za 29 %.
• Hkrati so potrošniško usmerjeni sektorji izkazovali skromno rast, pri čemer se je proizvodnja živil in oblačil medletno povečala za 6 %.
• Sektorji, ki so jih prizadele sankcije, kot sta proizvodnja avtomobilov in predelava lesa, so še vedno v negativnem območju, saj so kljub negativnim ravnem lani upadli za -5 %, oziroma -7 %, kar kaže na nadaljnje zapiranje proizvodnih linij pod pritiskom sankcij.

 
Hude omejitve na trgu dela in posojil bodo onemogočile prihodnjo rast proizvodnje 

Dinamika ruskega trga dela je eden ključnih dejavnikov, ki zavira industrijsko širitev.

EIU napoveduje, da se bo pomanjkanje delovne sile nadaljevalo, saj bo zaostrena denarna politika povzročila le delno zmanjšanje povpraševanja po delovni sili.

Brezposelnost je junija padla na rekordno nizkih 3,1 %. Demografski upad, vojaška mobilizacija in dva velika vala izseljevanja v lanskem letu so oslabili ponudbo delovne sile v času, ko je rast proizvodnje spodbudila povpraševanje po delovni sili.

Slaba medsebojna povezanost, ki je sistemska težava ruskega gospodarstva, je omejila preusmerjanje delovne sile iz regije v regijo.

Centralna banka Rusije poroča, da se je razpoložljivost delovne sile v Q2 2023 poslabšala v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in padla na najnižjo raven od prvega četrtletja 2020.

Zaostrenost na trgu dela je napihnila stroške delovne sile podjetij. Realne plače so se po podatkih Rosstata maja medletno povečale za 13 %.

 
Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit.


 

Preberite še:

Izzivi rusko-ukrajinske krize

Gospodarstvo ter možnost vstopa na ruski trg



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.