Učinki vojne v Ukrajini na prehransko varnost se nadaljujejo

 

Najbolj so prizadete države v razvoju 

Leto po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, se učinki na prehransko varnost v državah v razvoju še vedno čutijo, čeprav so se razmere glede na lansko leto izboljšale.

Rusija in Ukrajina sta bili tradicionalno veliki dobaviteljici surovin hrane, gnojil in energije, države v razvoju pa so bile njuni veliki kupci.

Leta 2021 sta se Rusija in Ukrajina uvrstili med prve 3 svetovne izvoznice pšenice, koruze, oljne ogrščice, sončničnih semen in sončničnega olja. Rusija je bila tudi največja svetovna izvoznica dušikovih gnojil, druga vodilna dobaviteljica kalijevih gnojil in tretja največja izvoznica fosforjevih gnojil.

V obdobju 2016-2020 so bili največji ukrajinski trgi za izvoz pšenice in koruze Egipt, Indonezija, Bangladeš, Filipini in Maroko. Pri ruskem izvozu istih surovin so bili največji kupci Egipt, Turčija, Bangladeš, Sudan in Nigerija. Po podatkih FAO, je 6 zahodno-afriških držav uvozilo 30 % do 50 % pšenice iz Rusije in Ukrajine.

Zaradi invazije je Rusija blokirala ukrajinska črnomorska pristanišča, iz katerih je izvozila več kot 90 % svojega blaga. Trgovinske razmere so ostale slabe, dokler črnomorska pobuda za žito, podpisana julija 2022, ni ponovno odprla žitnega koridorja iz pristanišč Odessa, Chornomorsk in Pivdennyi za izvoz koruze, pšenice, sončnic, ječmena, oljne ogrščice in soje.

Kljub ponovnemu pošiljanju pošiljk iz teh pristanišč se izzivi glede varnosti preskrbe s hrano nadaljujejo, zlasti ko gre za države v razvoju.  
 

Ključna, med seboj povezana izziva prehranske varnosti, ostajata ponudba in cena 

Mednarodno raziskovalno in analitično podjetje GlobalData je v svojem poročilu januarja 2023 ugotovilo, da so se vse cene hrane skoraj vrnile na raven pred invazijo Rusije na Ukrajino, toda stroški goriva in energije še vedno ostajajo na zelo visokih ravneh.

O tem, da so svetovne cene hrane v letu 2022 dosegle rekordne vrednosti, smo pisali v tem prispevku.

Poleg tega se izvoz pšenice, ječmena in sončničnega olja še vedno ni v celoti vrnil na raven iz mesecev pred začetkom rusko – ukrajinske vojne.

Ostaja pa tudi vprašanje, če bo črnomorski dogovor ostal v veljavi. Sporazum naj bi bil podaljšan marca, a Putin je že v preteklosti grozil, da bo sporazum razdrl, pri čemer je trdil, da gredo zaloge večinoma v razviti svet in ne v države v razvoju, kjer jih najbolj potrebujejo.

Situacija v Ukrajini je negotova in država ostaja vojno območje, zato bo njena zmožnost sejanja pridelkov in njihovega zbiranja v prihodnje ostala izziv. Ta bo še toliko večji, če se vojna pomakne proti zahodu.

A vojna je le eden od dejavnikov, ki prispevajo k težavam s prehransko varnostjo v državah v razvoju. Drugi pomembni dejavniki so tudi pandemija Covid-19, lakota in drugi konflikti.

V skupnem poročilu, objavljenem prejšnji mesec, so FAO in druge agencije ocenile, da je bilo leta 2021 skoraj pol milijarde ljudi, od tega več kot osem od desetih v južni Aziji, podhranjenih, medtem ko se je več kot milijarda soočala z zmerno do hudo negotovostjo glede hrane. 

V Kambodži naj bi se polovica prebivalstva soočala z zmernim ali hudim pomanjkanjem hrane.

Na svetovni ravni se je razširjenost prehranske negotovosti leta 2021 povečala na več kot 29 % z 21 % leta 2014, ugotavlja poročilo.

Konflikt v Ukrajini je zadal hud udarec številnim državam, ki so bile odvisne od regije glede pšenice, jedilnega olja in gnojil.

Mesečni indeks cen hrane FAO je marca 2022 dosegel rekord, nato pa je nazadoval, ko so se cene surovin pozneje v letu znižale, vendar je še vedno 28 % nad ravnjo iz leta 2020.

Trgovinski tokovi iz Rusije in Ukrajine do držav v razvoju se še niso normalizirani.

Razmere so se izboljšale od začetka avgusta, ko so ladje izplule iz črnomorskih pristanišč. Toda črnomorska pristanišča niso več takšna, kot so bila pred vojno. Obstajajo težave z infrastrukturo, kar vpliva na delovanje pristanišča, čas dobave pa se podaljša.
 
Tudi ravni pridelka so sedaj nižje. V FAO trdijo, da bi se v letu 2022 proizvodnja zmanjšala ne glede na vojno, saj je bilo leto 2021 izjemno. Tudi letos so kmetje posejali veliko manj pšenice.

Ukrajinski kmetje so pred izbruhom vojne leta 2021 zasejali 17 mio ha spomladanskih pridelkov, vendar se je to naslednje leto zmanjšalo za -22 %, glede na nedavno poročilo Evropskega sveta.

Po ocenah FAO bo Ukrajina v rastni sezoni 2022–2023 izvozila 30 mio ton žit v primerjavi s približno 50 mio ton v letih 2021–2022. Vendar vsa pšenica ne gre tja, kjer je najbolj potrebna.

Cene hrane v državah v razvoju še vedno rastejo. V Libanonu so se na primer cene hrane v zadnjem letu zvišale za 400 %, v Zimbabveju pa več kot 70 % v enem letu.
Nekatere države v EU dobivajo velike količine tega črnomorskega izvoza. Večina ponudbe gre v EU. Nekatere države v razvoju, kot je Nigerija, pa imajo zaradi dolžniške krize oteženo mednarodno trgovanje.

Strošek nafte je še en dejavnik, ki vodi k temu, da cene hrane v državah v razvoju ostajajo visoke.
Sankcije vplivajo na ceno nafte, cene nafte in hrane pa so močno povezane. Cena nafte vpliva na vse, vključno s transportom in proizvodnjo.

Pomanjkanje gnojil, ki se izvažajo z območja, ki ga je prizadela vojna, je tudi ključna skrb držav v razvoju.
Stroki gnojih so se močno povečali po odločitvi Ukrajine lani marca, da prepove izvoz gnojil.
Svetovni program za hrano je novembra objavil, da je omogočil donacijo 260.000 ton gnojil ruskega podjetja za gnojila Uralchem-Uralkali državam v Afriki, ki jih najbolj potrebujejo.
To gnojilo je ključnega pomena za kmetijstvo, zlasti za kmete na afriški celini, kjer se hitro bliža konec sadilne sezone. Pomanjkanje gnojil v tej sezoni sajenja bo imelo škodljiv učinek na prihodnji pridelek in potencialno poslabšalo lakoto na celini.
 

Na prehransko varnost v državah v razvoju vpliva tudi zmožnost držav, da se oskrbujejo od drugod 

Zahodne države so se lahko preusmerile, da bi našle alternativno blago ali nove vire oskrbe. A tudi tu so višje cene energije, ki so bile posledica uvedenih sankcij proti Rusiji, močno vplivale na cene hrane.
 
Revnejše države pogosto nimajo vedno možnosti za takšno preusmeritev.
Kmalu po začetku vojne je bila pšenica na voljo na trgu. Indija je izvozila nekaj pšenice, tako kot druge države. A maja je Indija, ki se sooča s sušo, dejansko prepovedala komercialni izvoz pšenice, da bi zagotovila domačo oskrbo, čeprav je dejala, da bo še vedno sodelovala med državami, da bi zagotovila prehransko varnost.
 

Iskanje dolgoročnih rešitev

V iskanju dolgoročnejših rešitev morajo nekatere države v razvoju postati manj odvisne od določenih pridelkov, pri tem pa potrebujejo pomoč vlade.

V Egiptu se ljudje na primer že preusmerjajo od uživanja pšenice k uživanju riža, kjer je država samozadostna.
 



Viri: Factiva, Just Food, MarketLine, Earth.org

 

Preberite še: 

Globalni trendi na področju hrane in pijače 



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.