Gospodarska rast v Evropi bo letos nižja od gospodarske rasti ZDA in Azije
Gospodarska rast v Evropi bo letos nižja od gospodarske rasti ZDA in Azije
EIU napoveduje, da bo realna rast BDP v Evropi letos dosegla 1,2 %, kar je manj od 2 % napovedi za ZDA, pri čemer Evropa že zaostaja za ZDA pri svojem okrevanju po pandemiji.Azija bo letos beležila 3,9 % gospodarsko rast, ki bo najvišja med vsemi regijami na svetu.
Gospodarska rast v vzhodni Evropi bo v nasprotju s stagnacijo na zahodu.
Vzhodnoevropska gospodarstva, vključno s Poljsko, Romunijo in Češko, bodo leta 2024 zaradi ugodnejših razmer na energetskem trgu nekoliko okrevala, medtem pa naj bi se rast v večini zahodnoevropskih gospodarstev leta 2024 ustavila ali upočasnila.
Nemško gospodarstvo se bo po krčenju leta 2023 umirilo, konkurenčnost njegovega industrijskega sektorja pa bo ostala pod izzivom energetskih premikov, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino, ter počasnega prilagajanja avtomobilskega sektorja električnim vozilom. Rast BDP v Nemčiji, pa tudi v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu naj bi leta 2024 ostala pod 1 %.
Inflacija se bo po napovedih še naprej umirjala in se vrnila pod 3 % v večini večjih evropskih gospodarstev.
Rast BDP po regijah ( v %)
| 2023 | 2024 | 2025 | |
|---|---|---|---|
| Evropa | 1,1 | 1,2 | 1,8 |
| EU 27 | 0,6 | 0,9 | 1,7 |
| Francija | 0,9 | 0,8 | 1,5 |
| Nemčija | -0,1 | 0,1 | 1,2. |
| Rusija | 3,6 | 1,9 | 1,2 |
| Združeno kraljestvo | 0,1 | 04 | 1,3 |
| Severna Amerika | 2,4 | 2,0 | 1,7 |
| Azijsko-pacifiška regija | 4,1 | 3,9 | 3,8 |
| Afrika | 2,3 | 2,9 | 3,3 |
| Svet | 2,5 | 2,4 | 2,6 |
Evropska centralna banka bo znižala obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) bo po napovedih junija začela sproščati monetarno politiko, da bi do konca leta 2024 znižala obrestno mero. To bo imelo vpliv na kreditne pogoje za gospodinjstva in podjetja šele od leta 2025 dalje.Centralne banke v srednji in vzhodni Evropi so prehitele ECB in znižale obrestne mere od konca leta 2023, ko se je inflacija približala ciljem centralnih bank. Večina teh postopnih ciklov umirjanja, z izjemo Poljske, kjer naj bi se inflacija pospešila v drugi polovici leta, se bo nadaljevala v letu 2024 in pozneje.
Vojna v Ukrajini
Po mnenju EIU ostaja vojna v Ukrajini dolgotrajen konflikt brez jasne rešitve. Pogajanja se zdijo zelo malo verjetna.Sankcije proti Rusiji bodo najverjetneje še ostale v veljavi, zaradi česar se bo država ločila od Zahoda in se usmerila proti Aziji in drugim nastajajočim trgom.
Ukrajinsko gospodarstvo si še več let ne bo opomoglo na ravni pred letom 2022.
Trgovinske napetosti med EU in Kitajsko bodo v letih 2024–2025 dosegle kritično točko
Odnosi med EU in Kitajsko se bodo zaostrovali, saj se krepijo evropska prizadevanja za neodvisnost dobavnih verig od kitajskega trga, EU pa uporablja tudi nova orodja trgovinske zaščite.EU je sledila ameriškemu nadzoru izvoza čipov na Kitajsko, Evropska komisija pa je začela proti-subvencijske preiskave kitajskih izdelkov zelene tehnologije, vključno z EV, kar bo verjetno povzročilo uvedbo carin.
S tem so evropska podjetja izpostavljena tveganju povračilnih ukrepov s strani Kitajske, poleg zmanjševanja kitajskih naložb v regiji.
Prizadevanja za neodvisnost dobavnih verig bodo povzročila določeno reorganizacijo evropskih dobavnih verig v kritičnih sektorjih, čeprav bodo premiki počasni.
Evropska politika se premika v desno
Evropska politika se vse bolj obrača v desno. Število držav z desničarskimi ali skrajno-desničarskimi strankami v Evropi se je v zadnjih letih povečalo. Močnejša podpora skrajni desnici v zahodni Evropi sledi uspehu desničarskih populističnih, nacionalno konservativnih strank v vzhodni Evropi, zlasti na Madžarskem.Skrajno desničarske stranke bodo na volitvah v Evropski parlament junija 2024 močno pridobile. To bi lahko povzročilo blokado zakonodaje o podnebnih spremembah, vplivalo na mednarodne trgovinske sporazume ter zaostrilo politiko priseljevanja in okrepilo varnost na mejah.
Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit
Preberite še:
Katere so najboljše države za poslovanje na svetu?Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
