Število vetrnih elektrarn se je v EU lani povečalo za tretjino

 

• EU je leta 2022 namestila za 15 gigavatov (GW) novih vetrnih elektrarn. To je ena tretjina več kot leta 2021.
• Takšna rast je spodbuden rezultat glede na izzive, s katerimi se je industrija soočila v letu 2022.
• Nameščenih 15 GW predstavlja pomemben prispevek za krepitev energetske varnosti Evrope pred naslednjo zimo. Vendar mora Evropa še naprej poenostavljati postopke za izdajanje dovoljenj ter veliko vlagati v svojo dobavno verigo vetrne energije, da bi dosegla svoje energetske in podnebne cilje.

 

Število vetrnih elektrarn se je v EU povečalo kljub težavam v dobavni verigi 

EU je leta 2022 namestila za 15 GW novih vetrnih elektrarn. To je za tretjino več kot leta 2021. Največ novih nameščenih zmogljivosti je bilo v Nemčiji, na Švedskem in na Finskem, sledita pa jim Španija in Francija.

90 % nove vetrne zmogljivosti predstavljajo vetrne elektrarne na kopnem. Skoraj vse nove vetrne elektrarne na kopnem so bile na novih lokacijah. Prenove starejših vetrnih elektrarn ni bilo veliko. 

V povprečju ponovna moč potroji proizvodnjo vetrne elektrarne s četrtino manj turbin. Povečanje faktorjev zmogljivosti pomeni več obnovljive električne energije na GW.
Današnje nove vetrne elektrarne proizvedejo več električne energije na MW kot včasih. 
Nove vetrne elektrarne na kopnem imajo povprečne faktorje zmogljivosti nad 35 %. Nove vetrne elektrarne na morju pa zagotavljajo faktorje zmogljivosti 50 %. 

Sodobne kopenske turbine proizvedejo v povprečju 3 TWh električne energije na leto za vsak nameščen GW, medtem ko sodobne turbine na morju proizvedejo v povprečju 4,4 TWh na leto.

 

Napredek pri izdajanju dovoljenj 

Kljub temu, da je EU leta 2022 zgradila več vetrnih elektrarn kot leta 2021, je 15 GW še vedno precej manj od tega, kar mora Evropa zgraditi, da bi izpolnila svoje cilje podnebne in energetske varnosti. 

Primanjkljaj je v veliki meri posledica ozkih grl pri izdaji dovoljenj. Kar 80 GW projektov vetrne energije je trenutno obtičalo v postopkih pridobivanja dovoljenj po vsej Evropi. 

Ukrepi REPowerEU za izdajo dovoljenj bodo pomagali pri teh ovirah. Nekatere vlade tudi že sprejemajo ukrepe na nacionalni ravni za izboljšanje postopkov pridobivanja dovoljenj.

Manj spodbudna je upočasnitev naložb v nove vetrne elektrarne. Zmeda o pravilih trga z električno energijo namreč odvrača vlagatelje.

 

Manj novih investicij 

Kombinacija inflacije in nekoristnih vladnih posegov na trge električne energije posledično povzroča upad naložb v nove vetrne elektrarne. 

O tem, ali postaja vetrna energija predraga, smo pisali v tem prispevku.

V prvih 11 mesecih leta 2022 so skupne nove naložbe v vetrne elektrarne v EU pokrile le 12 GW novih zmogljivosti. To je precej manj od stopnje novih naložb, potrebnih za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030. 

Prihajajoča reforma trgov z električno energijo v EU mora vlagateljem dati večjo jasnost glede veljavnih pravil. 
Svoboda, dana državam članicam v lanskih izrednih ukrepih, da določijo svoja nacionalna pravila, odvrača vlagatelje. Ti namesto v EU raje vlagajo v ZDA, Avstralijo in drugod. 

EU trenutno ni privlačna za velike vlagatelje v obnovljive vire energije.
To je še posebej frustrirajoče, ker povpraševanje po vetrni energiji med industrijskimi porabniki v Evropi še nikoli ni bilo večje. 
Vetrna energija bi namreč lahko pomagala razogljičiti delovanje industrije. 
Število podjetniških pogodb PNE za obnovljivo energijo se je leta 2022 precej dobro obdržalo, vendar bi bilo lahko veliko večje, če bi prišlo do več naložb v nove vetrne elektrarne. 

 

Izzivi za dobavno verigo vetrne energije 

Leto 2022 je bilo težko za dobavno verigo vetrne energije. Inflacija je močno prizadela evropske proizvajalce in dobavitelje turbin. Zdaj se soočajo z vrsto novih izzivov, kot so inflacija ključnih materialov in blaga, nedelujoči trgovinski tokovi, ozka grla pri pridobivanju nekaterih materialov in komponent ter slaba zasnova dražb v nekaterih državah.
 
Evropa mora vlagati v svojo industrijsko bazo, da zagotovi čiste in digitalne prehode. Nenazadnje lahko posnema celovito politično podporo zelenim tehnologijam, ki je na voljo v drugih delih sveta.
 
EU, nacionalne vlade in EIB imajo vlogo pri podpiranju naložb v nove in posodobljene obrate za proizvodnjo vetrne energije.
 

 
Viri: Factiva, Wind Europe, European Wind Energy Association 

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.