Alžirija 
Predstavitev gospodarstva Alžirije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Al Jumhuriyah al Jazairiyah ad Dimuqratiyah ash Shabiyah/Ljudska demokratična republika Alžirija DZ / DZAT Alžir 2.381.741 43,7 Arabski (v uporabi tudi francoski in berberski jezik) Muslimani (99 %), kristjani in judi (skupaj 1 %) 3.857 EUR (2019) Alžirski dinar (DZD) GMT pozimi, GMT + 1 poletni čas + 213 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Alžir | 2.950.000 |
| Oran | 1.450.000 |
| Constantine | 943.000 |
| Annaba | 640.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1976 in spremenjeni l. 1989, 1997 ter 2016 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; spodnji dom (Assemblée populaire nationale) sestavljen iz 462 članov je bil prvič izvoljen junija 1997; zgornji dom, (Conseil de la nation), ki ima 144 sedežev, je bil ustanovljen decembra 1997 z dvotretjinsko večino svojih članov izvoljenih na občinskih volitvah, preostanek, pa imenuje predsednik. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 12. decembra 2019 (predsedniške) in 4. maja 2017 (parlamentarne); naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2022, predsedniške pa leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 12. decembra 2019. Zmagal je nekdanji predsednik vlade Abdelmadjid Tebboune. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik države Predsednik vlade: Abdelaziz Djerad (od 28. decembra 2019) |
Alžirija je članica UN (United Nations), AU (African Union), OPEC (The Organization of the Petroleum Exporting Countries), AL (Arab League), AMU (Arab Maghreb Union), AFTZ (Arab Free Trade Zone) in ima od leta 2001 sklenjen kooperacijski sporazum z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). V WTO (World Trade Organization) ima status opazovalke.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Gospodarske posledice izbruha korona virusa bodo predsedniku Tebbouneju predstavljale velike izzive. Sem spadajo močna recesija leta 2020, napovedana šibka gospodarska rast v letu 2021, povečevanje že tako visoke brezposelnosti, visok primanjkljaj v fiskalnem in tekočem računu ter hitro upadanje deviznih rezerv.
Dejstvo, da prihodki od nafte predstavljajo skoraj vse prihodke od izvoza in velik delež davčnih prihodkov, predstavlja omejitve vladni politiki, saj vrsta obsežnih fiskalnih spodbud, ki so jih bile deležne druge države, ni mogoča, saj se bo že tako velik fiskalni primanjkljaj v letu 2020 samo še povečal. To pojasnjuje dejstvo, da so podporni ukrepi po pandemiji korona virusa za podjetja in gospodinjstva razmeroma skromni. Vlada se bo verjetno prisiljena odločiti za zunanje zadolževanje v letih 2020-2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2020.
Poglejte si tudi:
