Alžirija 
Predstavitev gospodarstva Alžirije
Predstavitev države
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Al Jumhuriyah al Jazairiyah ad Dimuqratiyah ash Shabiyah/Ljudska demokratična republika Alžirija DZ / DZAT Alžir 2.381.741 43,7 Arabski (v uporabi tudi francoski in berberski jezik) Muslimani (99 %), kristjani in judi (skupaj 1 %) 3.105 EUR (2020) Alžirski dinar (DZD) GMT pozimi, GMT + 1 poletni čas + 213 |
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Alžir | 2.950.000 |
Oran | 1.450.000 |
Constantine | 943.000 |
Annaba | 640.000 |
Politična ureditev
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1976 in spremenjeni l. 1989, 1997 ter 2016 |
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; spodnji dom (Assemblée populaire nationale) sestavljen iz 462 članov je bil prvič izvoljen junija 1997; zgornji dom, (Conseil de la nation), ki ima 144 sedežev, je bil ustanovljen decembra 1997 z dvotretjinsko večino svojih članov izvoljenih na občinskih volitvah, preostanek, pa imenuje predsednik. |
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 12. decembra 2019 (predsedniške) in 4. maja 2017 (parlamentarne); naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2022, predsedniške pa leta 2024. |
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 12. decembra 2019. Zmagal je nekdanji predsednik vlade Abdelmadjid Tebboune. |
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki mu predseduje predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik države Predsednik vlade: Abdelaziz Djerad (od 28. decembra 2019) |
Alžirija je članica UN (United Nations), AU (African Union), OPEC (The Organization of the Petroleum Exporting Countries), AL (Arab League), AMU (Arab Maghreb Union), AFTZ (Arab Free Trade Zone) in ima od leta 2001 sklenjen kooperacijski sporazum z EU. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz Sao Paulo skupine GSTP (Global System of Trade Preferences among Developing Countries). V WTO (World Trade Organization) ima status opazovalke.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Gospodarska politika vlade
Vlada bo še naprej s pomočjo javnih naložb poskušala doseči cilje, kot so ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje oskrbe s stanovanji in komunalnimi storitvami ter razvoj industrije in storitev brez ogljikovodikov.
Gospodarske posledice pandemije bodo še naprej velik izziv vlade. Množično cepljenje se verjetno ne bo začelo pred drugo polovico leta 2021 ali celo pred začetkom leta 2022, kar bo oviralo gospodarsko okrevanje. Po napovedih se bodo cene nafte v letih 2021–2023 le zmerno povečale, kar bo negativno vplivalo na rast BDP in javne finance. Alžirska vlada se je na velika neravnovesja odzvala z izkoriščanjem deviznih rezerv, ki počasi upadajo, zato se bo vlada verjetno prisiljena odločiti za zunanje zadolževanje.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi: