Alžirija

Gospodarstvo

V alžirskem gospodarstvu država še vedno igra pomembno vlogo, kar je zapuščina socialističnega sistema. V zadnjih letih je alžirska vlada ustavila privatizacijo podjetij v državni lasti ter uvedla omejitve pri uvozu in vključevanju tujcev v gospodarstvo.  Odvisnost alžirskega gospodarstva od nafte je potencialna ovira za trajnostni razvoj države. Zakonodaja na področju ogljikovodikov je bila spremenjena, da bi postal ta sektor bolj privlačen in bi lahko izkoriščali plin iz skrilavcev.

Struktura BDP

Kmetijstvo zaposluje približno 20 % aktivnega prebivalstva. Glavni pridelki so pšenica, ječmen, oves, citrusi, grozdje, oljke, tobak in dateljni. Alžirija proizvaja tudi velike količine plute, ima pa tudi dobro razvito živinorejo.

Industrijski sektor zaposluje približno 25 % aktivnega prebivalstva. Hrbtenica alžirskega gospodarstva je naftni sektor, ki predstavlja približno 30 % BDP, 60 % proračunskih prihodkov in skoraj 95 % prihodkov od izvoza. Alžirija glede na velikost naftnih rezerv zaseda 16. mesto v svetovnem merilu. Je šesti največji izvoznik plina na svetu, glede svetovnih rezerv plina pa Alžirija zaseda 10. mesto.

Pomembnejše rude v Alžiriji so železo, svinec, fosfati, uran, cink, sol in premog. Glavne proizvodne panoge so živilska, tekstilna, kemična in kovinska industrija ter gradbeništvo.

Storitveni sektor zaposluje več kot polovico aktivnega prebivalstva.

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Alžiriji predstavlja 38 % BDP in zaposluje eno četrtino aktivnega prebivalstva. Hrbtenica alžirskega gospodarstva je naftni sektor, ki prispeva večino proračunskih prihodkov in skoraj vse izvozne prihodke. Alžirija glede na velikost naftnih rezerv zaseda 16. mesto v svetovnem merilu. Je šesti največji izvoznik plina na svetu, glede svetovnih rezerv plina pa Alžirija zaseda 10. mesto. Ostale pomembne industrijske panoge so še rudarstvo, tekstilna, kemična ter živilska industrija. V zadnjih letih je v porastu farmacevtska industrija.

Industrijski sektor je v letu 2017 zrasel za 0,6 %. Za leto 2018 analitiki napovedujejo rast v višini 1,5 %, v letih 2019 in 2020 pa naj bi rast industrijskega sektorja dosegla 3,3 % oz. 2,4 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na alžirskem trgu:

• IKT - telekomunikacije in
• energetiko - obnovljive vire energije.

IKT - telekomunikacije

Penetracija v fiksnem sektorju že več let zaporedoma upada, a alžirska vlada še vedno preko finančnih skladov podpira širitev infrastrukture fiksne telefonije na nepokritih področjih. Projekt vključuje približno 500 nepokritih skupnosti in je del programa Universal Telecommunications (UTS). Sicer ima Alžirija dobro razvito telekomunikacijsko infrastrukturo, ki vključuje nacionalno hrbtenico optičnega omrežja, ki je bila aprila 2017 razširjena z novo povezavo pod morjem z Valencijo. Alžirija je tudi del 4500 km dolge Trans-Saharske mreže, ki bo povezala nacionalno omrežje z drugimi optičnimi omrežji v regiji.

Mobilna penetracija raste počasi, kar je znak, da je dosežena določena stopnja zasičenosti trga. Regulator je pozno začel izdajati 3G licence, LTE storitve so uvedli šele konec leta 2016. Kljub temu je prišlo do pomembnih izboljšav pri sprejemanju storitev LTE. Obveznosti pokritja in investicije v preteklih mesecih bodo zagotovile, da se bodo storitve LTE v prihodnjih letih hitro razširile, da bi dosegli zadani cilj in zagotovili nacionalno spletno pokritost do leta 2022.

V alžirskem mobilnem segmentu delujejo trije nacionalni operaterji, med katerimi je vse večja cenovna konkurenca. To so :
 

• Mobilis
• Djezzy
• Ooredoo Algeria

Razvoj trga fiksnih širokopasovnih povezav ovira omejen dostop do fiksnega omrežja in nezadostna zmogljivost infrastrukture za zagotavljanje širokopasovnih storitev. Zaradi podeljenih UTS licenc, ki so jih začeli podeljevati leta 2016, je do začetka leta 2018 mobilni internet predstavljal približno 92 % vseh internetnih povezav, kar predstavlja 31,5 mio uporabnikov. Skupno je bilo v Alžiriji v letu 2017 34,6 mio uporabnikov fiksnih in mobilnih internetnih storitev, kar je za 21 % več kot leta 2016.  Prihodki fiksnih in mobilnih operaterjev v Alžiriji so v letu 2017 znašali 3,1 mlrd EUR.

Največja podjetja na področju telekomunikacijskih storitev v Alžiriji (2017)

Vir: Factiva, oktober 2018.

Energetika – obnovljivi viri energije

V Alžiriji proizvodnja in poraba energije temelji skoraj izključno na fosilnih energetskih virih, ogljikovodikih in zemeljskemu plinu. V zadnjih letih je alžirska vlada pokazala iniciativo za začetek nove strategije za obnovljive vire energije.

Nacionalni program za obnovljivih virov energije za obdobje 2011-2030 je bil razvit za spodbujanje konkretnih ukrepov na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. V njem je zastavljen cilj, da bo Alžirija do leta 2030 približno 20 % električne energije, proizvedene za domačo porabo, proizvedla iz obnovljivih virov energije, pri čemer nameravajo izkoristiti velik sončni potencial, ki ga ima Alžirija. Skoraj 100 mlrd EUR vreden program vključuje namestitev 22.000 MW kapacitet med leti 2011-2030, od katerih bo 12.000 MW namenjenih za domače povpraševanje po električni energiji, 10.000 MW pa za izvoz.

Alžirija ima zaradi svoje geografske lege enega največjih sončnih potencialov. Povprečno sveti sonce v državi več kot 2000 ur na leto, v nekaterih predelih, kot je na primer Sahara, pa celo 3900 ur na leto. Nacionalni program obnovljivih virov energije predvideva, da bodo od vseh nameščenih kapacitet obnovljivih virov energije, 2/3 predstavljale sončne elektrarne, ki bodo skupaj proizvedle 7.200 MW ali približno 32 % celotne nacionalne proizvodnje električne energije.

Država bo podpirala razvoj novih proizvodnih zmogljivosti prek nacionalnega sklada za obnovljivih virov energije in CHP (Fonds National des Energies Renouvelables et Cogénération, FNERC), ki se deloma financira iz davka na nafto.
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Alžiriji (2017)

Največja podjetja na področju industrije nafte in plina v Alžiriji (2017)

Vir: Factiva, oktober 2018.

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje