Alžirija

Priložnosti na trgu

Alžirija je donosen, a zahteven trg, saj morajo tuje družbe za vstop premagati številne ovire, kot so jezik, oddaljenost, carine, birokracija, težave pri denarnih nakazilih ter cenovna konkurenca kitajskih in turških podjetij. 

Kljub zgoraj omenjenim oviram ponuja Alžirija tujim izvoznikom številne prodajne in investicijske priložnosti na področju izdelkov za široko porabo, visoke tehnologije, medicinske opreme, energetike, kmetijstva ter gradbenih storitev.

Med najbolj perspektivne sektorje spadata:

Kmetijstvo:
kmetijski sektor ostaja prednostna naloga vlade pri prizadevanjih za diverzifikacijo in oživitev gospodarstva v smeri trajnostne rasti. Vladna politika spodbuja nadaljnji razvoj, posodobitev in industrializacijo kmetijskega sektorja za doseganje samooskrbe in spodbujanje izvoza. Aktivno spodbuja moderno industrijsko kmetijstvo z uporabo novih tehnologij, digitalizacije, inovativnih orodij in obnovljivih virov energije. Razvojni projekti vključujejo podporo razvoju povečanih skladiščnih zmogljivosti, izboljšani infrastrukturi hladne verige in projektom pakiranja.

Energetika:
V obdobju 2021- 2030 bo naraščajoče povpraševanje zahtevalo od 5.000 do 7.000 MW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Približno mlrd USD dolarjev letno bo namenjenih za gradnjo novih elektrarn in s tem povezanih storitev. Priložnosti so tudi pri storitvah vzdrževanja in popravil običajnih in PV sončnih elektrarn, širitvi prenosnega omrežja ter razvoju pametnih omrežij in pametnih merilnih sistemov.
 

Gospodarstvo

Alžirsko gospodarstvo je močno odvisno od svetovnih cen nafte, saj nafta predstavlja več kot 98 % izvoza, 60 % celotnega prihodka države in 19 % BDP. Posledice pandemije Covid-19 so od vseh sektorjev najbolj prizadele prav naftni sektor. Zaradi gospodarske recesije, ki jo poslabšujeta še zdravstvena kriza in močan padec cen nafte, se bo Alžirija prisiljena zateči k zunanjemu zadolževanju. 
Odvisnost alžirskega gospodarstva od nafte je potencialna ovira za trajnostni razvoj države, zato alžirska vlada išče načine za zmanjšanje te odvisnosti. Začela je vlagati v obnovljive vire energije, zlasti v sončno energijo. 
 

Struktura BDP

Kmetijstvo predstavlja 15 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 10 % delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, oves, citrusi, vino, oljke, tobak in dateljni. Alžirija je tudi velika proizvajalka plute. Pomemben segment kmetijstva predstavlja živinoreja.
Kriza, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, ni negativno vplivala na primarni sektor. 

Storitveni sektor prispeva 46 % BDP in zaposluje skoraj 60 % delovne sile. Pomembna segmenta storitvenega sektorja sta bančništvo in turizem. V alžirskem bančnem sektorju prevladujejo javne banke, ki so zaradi visokih stopenj slabih posojil državnim podjetjem v slabem položaju. Z več kot 1.600 km sredozemske obale ter pomembnimi kulturnimi in zgodovinskimi kraji, je Alžirija že dolgo pomemben turistični potencial. Kljub temu turistični sektor še vedno predstavlja majhen del BDP.

Vir: EIU; Factiva, marec 2021.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Alžiriji predstavlja 39 % BDP in zaposluje približno 31 % delovne sile. Sektor nafte in plina ustvari večino državnega dohodka in skoraj celoten izvozni prihodek (več kot 90 % celotnega izvoza). Alžirija je med petimi največjimi izvozniki plina na svetu. Po rezervah nafte se uvršča na 16. mesto, v potrjenih rezervah plina pa na 11. mesto. Ostale pomembne industrijske panoge so še rudarstvo, živilsko predelovalna industrija, tekstilna industrija, kemična in kovinsko-predelovalna industrija, ter gradbeništvo. V zadnjih letih se je močno povečala tudi farmacevtska industrija.
Pandemija COVID-19 je najbolj prizadela naftni sektor. Tudi proizvodni sektor je bil močno prizadet zaradi začasnih zapiranj tovarn, omejitvenih ukrepov in motenj v nacionalnih in mednarodnih dobavnih verigah. Povpraševanje je upadlo zlasti v ključnih sektorjih, kot sta avtomobilska in tekstilna industrija.


Industrijski sektor je v letu 2020 upadel za -8 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo rast v višini 2,8 %, v letih 2022 in 2023 pa naj bi rast industrijskega sektorja dosegla 3 % oz. 2,8 %.
 


Predstavljamo dve gospodarski panogi na alžirskem trgu:

• farmacevtsko industrijo in
• energetiko - obnovljive vire energije.

Farmacevtska industrija

Alžirija je drugi največji farmacevtski trg na širšem območju Bližnjega vzhoda in Afrike, takoj za Savdsko Arabijo. Trg je privlačen predvsem zaradi strateškega geografskega položaja, velikosti in ugodnih demografskih značilnosti.

Leta 2019 je prodaja farmacevtskih izdelkov v Alžiriji dosegla vrednost 3,8 mlrd EUR. V letu 2020 naj bi se prodaja po napovedih analitikov povečala za 6,4 % in dosegla vrednost 3,9 mlrd EUR. Do leta 2024 se bo potrošnja zdravil po napovedih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 4,9 mlrd EUR. Do leta 2029 pa naj bi se vrednost alžirskega farmacevtskega trga skoraj podvojila in dosegla že 7,5 mlrd EUR.

Glede na izdatke za zdravila na prebivalca ima alžirski trg pomemben potencial za rast, saj država zaostaja za državami Bližnjega vzhoda. Prodaja farmacevtskih izdelkov v Alžiriji je leta 2019 znašala 81,7 EUR na prebivalca, medtem ko so največjo porabo na prebivalca v tem letu zabeležili v ZAE in sicer 540 EUR.

Vrednost in obseg alžirskega farmacevtskega trga bodo še naprej povečevali različni programi posodobitve zdravstvenega varstva. Vlada je izrazila svojo zavezanost k izboljšanju zdravja prebivalstva in začrtala program do leta 2025. Takšne razmere nudijo priložnosti tujim konkurentom, ki v Alžirijo večinoma izvažajo ali se povezujejo z lokalnimi partnerji, pa tudi za večja domača podjetja, ki se bodo odzvala na povečano povpraševanje po generičnih izdelkih.

Domači trg proizvodnje zdravil se je v zadnjih letih močno razširil, medtem ko več tujih in večnacionalnih proizvajalcev zdravil proučuje možnosti za lokalno proizvodnjo, da bi se izognili uvoznim omejitvam in izkoristili vladne spodbude. Konec leta 2018 so lokalni proizvajalci zdravil uspeli pokriti 53 % domačega trga z zdravili. Vlada namerava do leta 2021 lokalno proizvodnjo zdravil povečati na 70 % trga.

Največje tržne deleže na alžirskem farmacevtskem trgu imajo mednarodni farmacevti Sanofi, Novo Nordisk, GlaxoSmithKline in Pfizer ter lokalna proizvajalca El Kendi in Hikma Pharma.

Del distribucije zdravil poteka v Alžiriji preko državnih podjetij Digromeda in Endimeda, sicer pa je trgovina na drobno z zdravili večinoma v rokah zasebnega sektorja. Aprila 2019 je v bilo v Alžiri registriranih 637 trgovcev na debelo z zdravili, od tega jih je dejansko operativnih med 100-120, večino trga pa obvladuje 40 veletrgovcev. Med njimi sta največja Hydrapharm in Biopure. Osrednji nabavni organ za lekarne (PCH) je glavni razpisni organ za alžirski trg bolnišnic. Glede na to, da bolnišnični trg predstavlja približno 25 % celotnega trga, je pridobivanje pogodb s PCH zelo pomembno za vse farmacevtske konkurente, ki delujejo v Alžiriji. Bolnišnični trg se je v zadnjih letih močno povečal, predvsem zaradi širitve infrastrukture.

Aprila 2019 je bilo v Alžiriji registriranih približno 11.300 lekarn, ki so glavni farmacevtski distribucijski kanal. Lekarniški sektor predstavlja 75 % alžirskega farmacevtskega trga, bolnišnični sektor pa 25 %.
 

Največja podjetja na področju farmacevtske industrije v Alžiriji (2019)

Vir: Factiva, november 2020.

Energetika – obnovljivi viri energije

Alžirska vlada si je leta 2015 v okviru novega programa za razvoj obnovljivih virov energije zastavila cilj, da bodo v državi do leta 2030 proizvedli 22 GW električne energije iz obnovljivih virov, kar naj bi pokrilo 27 % domačih potreb po električni energiji. Večji del novih zmogljivosti naj bi predstavljala sončna energija (15,6 GW), sledijo vetrna energija (5 GW), biomasa (1 GW) in geotermalna energija (15 MW).

Potrebe Alžirije po energiji so močno odvisne od zemeljskega plina, ki predstavlja več kot 90 % proizvodnje električne energije v državi. Vendar ima država ogromen potencial sončne energije. Vlada pričakuje, da bo do leta 2020 proizvedla 37 % celotne električne energije iz sončne energije.

V letu 2019 je bila v Alžiriji skupna nameščena zmogljivost PV sončne energije 423 MW. Da bi izkoristila sončni potencial v državi, je vlada sprejela pobude, kot je Program obnovljive energije in energetske učinkovitosti (uveden leta 2011), v okviru katerega želi država do leta 2030 doseči 13.575 MW skupne kapacitete PV sončne energije.

Alžirska vlada je podpisala tudi memorandum o soglasju z Dii Desert Energy, upravljavcem projekta Desertec, katerega cilj je v 40 letih ustvariti obsežno mrežo vetrnih in sončnih naprav v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Poleg tega se je Alžirija pridružila tudi industrijski pobudi Desertec, katere cilj je do leta 2050 uporabiti sončno in vetrno energijo Sahare za oskrbo 15 % evropskih potreb po električni energiji. To naj bi povečalo naložbe v projekte sončne energije in s tem spodbudilo trg za sončno energijo v prihodnje.

Alžirski trg obnovljivih virov energije je zmerno konsolidiran. Med ključne konkurente na trgu spadajo Algerian Solar Company, Sarl Algerian PV Company, Zergoun Green Energy, SCET Algeria Energy in SKTM SPA.

 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Alžiriji (2019)

Vir: Factiva, november 2020.

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje