Alžirija

Gospodarstvo

Alžirsko gospodarstvo je močno odvisno od svetovnih cen nafte, saj nafta predstavlja več kot 90 % izvoza in 60 % celotnega prihodka države. Zaradi svetovnega padca cen nafte se je njena gospodarska rast v letu 2017 močno upočasnila, nato pa v letu 2018 ponovno okrepila zaradi naraščajočega izvoza, skupaj z visokimi cenami nafte in plina. Odvisnost alžirskega gospodarstva od nafte je potencialna ovira za trajnostni razvoj države, zato alžirska vlada išče načine za zmanjšanje te odvisnosti. Začela je vlagati v sončno energijo, razmišlja pa tudi o ukinitvi subvencij za nafto v letu 2019 in drugih oblikah subvencij v letu 2020. 

Struktura BDP

Kmetijstvo predstavlja 14 % BDP in zaposluje okoli 13 % delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, oves, citrusi, vino, oljke, tobak in dateljni. Alžirija je tudi velika proizvajalka plute. Pomemben segment kmetijstva predstavlja živinoreja.

Storitveni sektor prispeva 48 % BDP in zaposluje okoli 41 % delovne sile. Delež storitev v BDP se je po več letih nenehnega širjenja v zadnjem času zmanjšal.

Vir: EIU; Factiva, april 2019.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Alžiriji predstavlja 38 % BDP, kar je precej nižje od ravni iz prejšnjega desetletja in zaposluje 46 % delovne sile. Sektor nafte in plina ustvari večino državnega dohodka in skoraj celoten izvozni prihodek (več kot 90 % celotnega izvoza). Alžirija je med desetimi največjimi izvozniki plina na svetu. Po rezervah nafte se uvršča na 16. mesto, v potrjenih rezervah plina pa na 10. mesto. Ostale pomembne industrijske panoge so še rudarstvo, živilsko predelovalna industrija, tekstilna industrija, kemična in kovinsko predelovalna industrija, ter gradbeništvo. V zadnjih letih se je močno povečala tudi farmacevtska industrija.

Industrijski sektor se je v letu 2018 zmanjšal za -1,5 %. Za leto 2019 analitiki napovedujejo rast v višini 3,3 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi rast industrijskega sektorja dosegla 2,4 % oz. 4 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na alžirskem trgu:

• farmacevtsko industrijo in
• energetiko - obnovljive vire energije.

Farmacevtska industrija

Alžirija je drugi največji farmacevtski trg na širšem območju Bližnjega vzhoda in Afrike, takoj za Savdsko Arabijo. Trg je privlačen predvsem zaradi strateškega geografskega položaja, velikosti in ugodnih demografskih značilnosti.

V letu 2018 je vrednost prodaje farmacevtskih izdelkov v Alžiriji dosegla 3,4 mlrd EUR. Vrednost prodaje naj bi v letu 2023 dosegla 4,2 mlrd EUR, v letu 2028 pa že 6,2 mlrd EUR. V letu 2018 je lokalnim farmacevtskih podjetjem uspelo pokriti 53 % domačega trga, a si vlada prizadeva povečati pokritje trga z lokalno proizvodnjo zdravil na 70 %.

Za alžirski farmacevtski trg je značilna neučinkovita zakonodajna, predpisi o cenah zdravil in omejitve uvoza pa predstavljajo velike izzive na področju intelektualne lastnine in dostopa do trga za nove proizvajalce zdravil. Alžirija ima neustrezno patentno zaščito, neučinkovite mehanizme za uveljavitev patentov in ne omogoča regulativnega varstva podatkov. Ponarejanje blagovnih znamk zato postaja vedno večja težava. Alžirija prepoveduje uvoz skoraj vseh farmacevtskih izdelkov, ki konkurirajo podobnim izdelkom, ki jih izdelujejo doma. Za farmacevtske izdelke in aktivne farmacevtske sestavine (API), ki niso lokalno proizvedene, veljajo letne uvozne kvote. Vsaka pošiljka farmacevtskih izdelkov, ki prihaja v državo, mora dobiti dovoljenje Ministrstva za zdravje. Alžirska vlada rutinsko blokira uvoz kot začasno sredstvo za omejevanje stroškov. Zato na trgu prihaja do pomanjkanja zdravil. Hospitalizacija, kirurgija, rehabilitacija in dolgotrajna oskrba, ki so posledica pomanjkanja zdravil, še dodatno slabo vplivajo na zdravstveni sistem države. Alžirska vlada izvaja visoko restriktivno cenovno politiko zdravljenja in povračil, kot sredstvo za zmanjšanje stroškov. Izdelki z ustreznimi generičnimi proizvodi na alžirskem trgu so zato predmet referenčnih cen. Nekatere patentirane izdelke brez generičnega ekvivalenta zamenjujejo z generičnimi izdelki, za katere velja, da so v istem terapevtskem razredu.

Kljub zahtevnemu regulativnemu okolju alžirski farmacevtski trg privablja številne naložbe med lokalnimi in tujimi vlagatelji, vključno z globalnimi podjetji. Lokalizacija proizvodnje je učinkovit način za izogibanje uvoznim omejitvam, zato se vedno več podjetij odloča za ustanovitev podjetja/predstavništva v državi.

Na alžirskem farmacevtskem trgu imajo največje tržne deleže tuja globalna podjetja, kot so Sanofi, El Kendi, Novo Nordisk, Hikma Pharma, GlaxoSmithKline, Pfizer in Merinal.
 

Največja podjetja na področju farmacevtske industrije v Alžiriji (2018)

Vir: Factiva, september 2019.

Energetika – obnovljivi viri energije

V alžirski energetski strukturi še vedno prevladuje plin, saj elektrarne na plin predstavljajo skoraj 99 % celotne proizvodnje električne energije. Najpomembnejša prednostna naloga države je povečanje ali vzdrževanje ravni izvoza plina in nafte, ter manjša uporaba fosilnih virov za proizvodnjo električne energije. Na nekaterih območjih trenutno primanjkuje oskrbe z električno energijo in plinom.

Alžirska vlada si je leta 2015 v okviru novega programa za razvoj obnovljivih virov energije zastavila cilj, da bodo v državi do leta 2030 proizvedli 22 GW električne energije iz obnovljivih virov, kar naj bi pokrilo 27 % domačih potreb po električni energiji. Večji del novih zmogljivosti naj bi predstavljala sončna energija (15,6 GW), sledijo vetrna energija (5 GW), biomasa (1 GW) in geotermalna energija (15 MW).

Alžirija ima ogromen potencial za izkoriščanje sončne energije, saj ima v povprečju 3000 ur sončne svetlobe na leto. Alžirija, ki je svojo prvo sončno elektrarno postavila leta 2011, ima zdaj 25 sončnih elektrarn z zmogljivostjo 435 MW. V prihodnjih letih ima država v načrtu projekt izgradnje sončnih elektrarn s skupno močjo 5,6 GW. Nove sončne elektrarne bodo zagotovile cenejše maloprodajne cene energije, pripomogle k pokrivanju naraščajočih potreb po električni energiji, ter zmanjšale proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv.

Predviden razvoj obnovljivih virov energije naj bi do leta 2030 prihranil 300 bcm plina (ali 8-kratno porabo plina v letu 2014). Država bo podpirala razvoj novih zmogljivosti prek Nacionalnega sklada za obnovljive vire energije, ki se delno financira z davkom na nafto.

 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Alžiriji (2018)

Največja podjetja na področju industrije nafte in plina v Alžiriji (2018)

Vir: Factiva, september 2019.

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje