Alžirija

Priložnosti na trgu

Alžirija je donosen, a zahteven trg, saj morajo tuje družbe za vstop premagati številne ovire, kot so jezik, oddaljenost, carine, birokracija, težave pri denarnih nakazilih ter cenovna konkurenca kitajskih in turških podjetij. Evropske države, kot so Francija, Italija, Turčija in Španija, so tradicionalne dobaviteljice Alžirije v širokem območju sektorjev, vse bolj so prisotna tudi kitajska podjetja. Pridružitveni sporazum med EU in Alžirijo, ki je začel veljati leta 2005, ohranja prevlado EU kot glavne trgovinske partnerice Alžirije.

Kmetijska proizvodnja Alžirije ne zadostuje domačemu povpraševanju. Država uvaža velike količine kmetijskih proizvodov in pakiranih živil, čeprav je vlada začela omejevati uvoz slednjih v korist domačih proizvajalcev. Podobno je v farmacevtskem sektorju, kjer je alžirska vlada prepovedala uvoz več kot 360 zdravil in medicinskih pripomočkov, da bi spodbudila domačo farmacevtsko proizvodnjo.

Kljub zgoraj omenjenim oviram ponuja Alžirija tujim izvoznikom številne prodajne in investicijske priložnosti na področju izdelkov za široko porabo, visoke tehnologije, medicinske opreme, proizvodnje električne energije, kmetijstva ter gradbenih storitev.

Med najbolj perspektivne sektorje spadajo:

• kmetijstvo
• energetika
• varnost in zaščita
• skrb za zdravje
• javna dela, razvoj infrastrukture in vodni viri
• informacijska in komunikacijska tehnologija.
 

Gospodarstvo

Alžirsko gospodarstvo je močno odvisno od svetovnih cen nafte, saj nafta predstavlja več kot 90 % izvoza in 60 % celotnega prihodka države. Odvisnost alžirskega gospodarstva od nafte je potencialna ovira za trajnostni razvoj države, zato alžirska vlada išče načine za zmanjšanje te odvisnosti. Začela je vlagati v obnovljive vire energije, zlasti v sončno energijo.
 

Struktura BDP

Kmetijstvo predstavlja 12 % BDP in zaposluje okoli 9,2 % delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, oves, citrusi, vino, oljke, tobak in dateljni. Alžirija je tudi velika proizvajalka plute. Pomemben segment kmetijstva predstavlja živinoreja.

Storitveni sektor prispeva 45 % BDP in zaposluje okoli 58 % delovne sile. Delež storitev v BDP se je po več letih nenehnega širjenja v zadnjem času zmanjšal.

Vir: EIU; Factiva, junij 2020.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Alžiriji predstavlja 43 % BDP, kar je precej nižje od ravni iz prejšnjega desetletja in zaposluje 31 % delovne sile. Sektor nafte in plina ustvari večino državnega dohodka in skoraj celoten izvozni prihodek (več kot 90 % celotnega izvoza). Alžirija je med petimi največjimi izvozniki plina na svetu. Po rezervah nafte se uvršča na 16. mesto, v potrjenih rezervah plina pa na 11. mesto. Ostale pomembne industrijske panoge so še rudarstvo, živilsko predelovalna industrija, tekstilna industrija, kemična in kovinsko predelovalna industrija, ter gradbeništvo. V zadnjih letih se je močno povečala tudi farmacevtska industrija.

Industrijski sektor se je v letu 2019 povečal za 1,1 %. Za leto 2020 analitiki napovedujejo upad v višini -8 %, v letih 2021 in 2022 pa naj bi rast industrijskega sektorja dosegla 2,8 % oz. 3 %.
 


Predstavljamo dve gospodarski panogi na alžirskem trgu:

• farmacevtsko industrijo in
• energetiko - obnovljive vire energije.

Farmacevtska industrija

Alžirija je drugi največji farmacevtski trg na širšem območju Bližnjega vzhoda in Afrike, takoj za Savdsko Arabijo. Trg je privlačen predvsem zaradi strateškega geografskega položaja, velikosti in ugodnih demografskih značilnosti.

V letu 2018 je vrednost prodaje farmacevtskih izdelkov v Alžiriji dosegla 3,4 mlrd EUR. Vrednost prodaje naj bi v letu 2023 dosegla 4,2 mlrd EUR, v letu 2028 pa že 6,2 mlrd EUR. V letu 2018 je lokalnim farmacevtskih podjetjem uspelo pokriti 53 % domačega trga, a si vlada prizadeva povečati pokritje trga z lokalno proizvodnjo zdravil na 70 %.

Za alžirski farmacevtski trg je značilna neučinkovita zakonodajna, predpisi o cenah zdravil in omejitve uvoza pa predstavljajo velike izzive na področju intelektualne lastnine in dostopa do trga za nove proizvajalce zdravil. Alžirija ima neustrezno patentno zaščito, neučinkovite mehanizme za uveljavitev patentov in ne omogoča regulativnega varstva podatkov. Ponarejanje blagovnih znamk zato postaja vedno večja težava. Alžirija prepoveduje uvoz skoraj vseh farmacevtskih izdelkov, ki konkurirajo podobnim izdelkom, ki jih izdelujejo doma. Za farmacevtske izdelke in aktivne farmacevtske sestavine (API), ki niso lokalno proizvedene, veljajo letne uvozne kvote. Vsaka pošiljka farmacevtskih izdelkov, ki prihaja v državo, mora dobiti dovoljenje Ministrstva za zdravje. Alžirska vlada rutinsko blokira uvoz kot začasno sredstvo za omejevanje stroškov. Zato na trgu prihaja do pomanjkanja zdravil. Hospitalizacija, kirurgija, rehabilitacija in dolgotrajna oskrba, ki so posledica pomanjkanja zdravil, še dodatno slabo vplivajo na zdravstveni sistem države. Alžirska vlada izvaja visoko restriktivno cenovno politiko zdravljenja in povračil, kot sredstvo za zmanjšanje stroškov. Izdelki z ustreznimi generičnimi proizvodi na alžirskem trgu so zato predmet referenčnih cen. Nekatere patentirane izdelke brez generičnega ekvivalenta zamenjujejo z generičnimi izdelki, za katere velja, da so v istem terapevtskem razredu.

Kljub zahtevnemu regulativnemu okolju alžirski farmacevtski trg privablja številne naložbe med lokalnimi in tujimi vlagatelji, vključno z globalnimi podjetji. Lokalizacija proizvodnje je učinkovit način za izogibanje uvoznim omejitvam, zato se vedno več podjetij odloča za ustanovitev podjetja/predstavništva v državi.

Na alžirskem farmacevtskem trgu imajo največje tržne deleže tuja globalna podjetja, kot so Sanofi, El Kendi, Novo Nordisk, Hikma Pharma, GlaxoSmithKline, Pfizer in Merinal.
 

Največja podjetja na področju farmacevtske industrije v Alžiriji (2018)

Vir: Factiva, september 2019.

Energetika – obnovljivi viri energije

V alžirski energetski strukturi še vedno prevladuje plin, saj elektrarne na plin predstavljajo skoraj 99 % celotne proizvodnje električne energije. Najpomembnejša prednostna naloga države je povečanje ali vzdrževanje ravni izvoza plina in nafte, ter manjša uporaba fosilnih virov za proizvodnjo električne energije. Na nekaterih območjih trenutno primanjkuje oskrbe z električno energijo in plinom.

Alžirska vlada si je leta 2015 v okviru novega programa za razvoj obnovljivih virov energije zastavila cilj, da bodo v državi do leta 2030 proizvedli 22 GW električne energije iz obnovljivih virov, kar naj bi pokrilo 27 % domačih potreb po električni energiji. Večji del novih zmogljivosti naj bi predstavljala sončna energija (15,6 GW), sledijo vetrna energija (5 GW), biomasa (1 GW) in geotermalna energija (15 MW).

Alžirija ima ogromen potencial za izkoriščanje sončne energije, saj ima v povprečju 3000 ur sončne svetlobe na leto. Alžirija, ki je svojo prvo sončno elektrarno postavila leta 2011, ima zdaj 25 sončnih elektrarn z zmogljivostjo 435 MW. V prihodnjih letih ima država v načrtu projekt izgradnje sončnih elektrarn s skupno močjo 5,6 GW. Nove sončne elektrarne bodo zagotovile cenejše maloprodajne cene energije, pripomogle k pokrivanju naraščajočih potreb po električni energiji, ter zmanjšale proizvodnjo elektrike iz fosilnih goriv.

Predviden razvoj obnovljivih virov energije naj bi do leta 2030 prihranil 300 bcm plina (ali 8-kratno porabo plina v letu 2014). Država bo podpirala razvoj novih zmogljivosti prek Nacionalnega sklada za obnovljive vire energije, ki se delno financira z davkom na nafto.

 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Alžiriji (2018)

Največja podjetja na področju industrije nafte in plina v Alžiriji (2018)

Vir: Factiva, september 2019.

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje