Japonska

Gospodarske panoge Japonske



Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje


Gospodarstvo ter možnost vstopa na japonski trg 

Vpogled v trg

Japonska je 4. največje gospodarstvo na svetu. Država je vodilna izvoznica vozil, strojev, elektronike in robotike. 
 
Čeprav ima Japonska nekaj nahajališč zlata, magnezija, premoga in srebra, ima zelo omejene naravne vire. 
 
Že desetletja je Japonska največja uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetu. Država je tudi med največjimi svetovnimi kupci živilskih izdelkov.
 
Glede na to, da je samo 11 % japonske površine primerno za kmetovanje, je kmetijski sektor na Japonskem majhen. Najpomembnejša kmetijska pridelka sta čaj in riž, kmetijski sektor pa je zelo subvencioniran in zaščiten. 
 
Storitveni sektor predstavlja 69 % BDP. Glavne storitvene dejavnosti na Japonskem so bančništvo, zavarovalništvo, maloprodaja, prevoz in telekomunikacije. Država ima tudi pomemben turistični sektor, ki se je v zadnjih letih znatno povečal. 
 
EIU napoveduje, da se bo gospodarska rast na Japonskem leta 2024 upočasnila na 1,3 %, z 1,9 % leta 2023. Krepitev izvoznih pogojev in umirjanje inflacije, bosta v letu 2024 podprla potrošnjo in naložbe v strateških proizvodnih panogah, kot je polprevodniška industrija. Gospodarstvo naj bi po napovedih v obdobju 2025–2028 enakomerno raslo po približno 1,1 % na leto.
 
Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko je v letu 2023 dosegla 312 mio EUR, s čimer se je Japonska uvrstila na 31. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
 
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor je zelo raznolik. Japonska dominira v avtomobilski industriji, robotiki, biotehnologiji, nanotehnologijah in obnovljivih virih energije. 
 
Japonska je dom številnih največjih svetovnih proizvajalcev elektronskih izdelkov, zato je industrijski sektor države pogosto povezan s tehnološko dovršenostjo. 
 
Industrijski sektor predstavlja 30 % BDP in zaposluje približno 1/4 delovne sile.
 
V letu 2023 je Japonska beležila -1,1 upad industrijske proizvodnje. V letu 2024 naj bi industrijska proizvodnja po napovedih EIU zrasla za 2,5 %, v letih 2025 in 2026 pa naj bi dosegla rast v višini 1,6 %, oziroma 1,8 %.
 
 

Tržni izzivi 

  • standardi, ki so specifični za japonski trg
  • zahteva v nekaterih sektorjih ali projektih, da imajo podjetja predhodne izkušnje na Japonskem, kar lahko izključuje nove konkurente
  • uradni predpisi, ki dajejo prednost domačim izdelkom in diskriminirajo tuje izdelke
  • licenčna pooblastila v rokah industrijskih združenj z omejenim članstvom, močnim tržnim vplivom in možnostjo nadzora nad informacijami 
  • kulturni pomen osebnih odnosov na Japonskem in nepripravljenost prekiniti ali spremeniti poslovne odnose
 

Priložnosti na trgu 

  • Japonska je eden največjih potrošniških trgov na svetu. 
  • Država ponuja številne tržne priložnosti za tuje vlagatelje. Najbolj dinamična sektorja bosta v prihodnjih letih zdravstvo in farmacija, predvsem zaradi potreb starajoče se družbe. 
  • Japonska podjetja za elektroniko so med vodilnimi na svetu, saj imajo visoko kvalificirano inženirsko znanje in bogastvo intelektualne lastnine v obliki patentov. To predstavlja potencialni vir prihodkov v prihodnjih letih. Prizadevanje za digitalizacijo, bo skupaj s politiko krepitve odpornosti in zmogljivosti domače dobavne verige v industriji polprevodnikov, spodbudilo rast v sektorju elektronike v prihodnjih letih.
  • Rast je napovedana tudi v sektorju obnovljive energije, saj Japonska pospešuje prehod s fosilnih goriv, da bi povečala energetsko varnost in zmanjšala podnebna tveganja. 
  • Japonska je 4. največji avtomobilski trg na svetu, za Kitajsko, ZDA in Indijo. Stopnja lastništva avtomobilov na Japonskem je visoka glede na regionalne standarde, a nižja kot v večjih evropskih državah.
  • Prebivalstvo Japonske, ki se hitro stara in upada, oblikuje sedanje in prihodnje povpraševanje v različnih gospodarskih sferah, kot so robotika, farmacija, franšizing in nepremičnine.


Vstop na trg 

  • Za uspeh na Japonskem je potrebno vzpostaviti in vzdrževati dobre poslovne odnose z lokalnimi partnerji. 
  • Podjetja, ki želijo vstopiti na japonski trg, bi morala predhodno pogosto obiskati državo, da bi vzpostavila osebne stike in spoznala njihovo poslovno kulturo in poslovne pogoje. 
  • Pred vstopom na trg je priporočljivo poiskati lokalnega partnerja (agenta, distributerja ali zastopnika), ali ustanoviti podružnico, oziroma prodajno pisarno.


Gospodarske panoge Japonske – Trg polprevodnikov

Vpogled v trg in napovedi

Japonski trg polprevodnikov se je zaradi omejitev dobavne verige in svetovnega pomanjkanja, v letu 2023 skrčil za -16,26 % in dosegel vrednost 36,71 mlrd EUR.
 
V obdobju 2018-2023 je trg dosegal -0,2 % povprečno letno stopnjo rasti.
 
Analitiki MarketLine napovedujejo, da se bo uspešnost trga v obdobju 2024-2028 pospešila in dosegla 4,5 % povprečno letno stopnjo rasti. Do konca leta 2028 naj bi japonski trg polprevodnikov dosegel vrednost 45,59 mlrd EUR.
 
Po napovedih japonskega ministrstva za gospodarstvo, trgovino in industrijo, naj bi se prodaja polprevodnikov, proizvedenih na Japonskem, do leta 2030 potrojila.
 
Japonska je bila nekoč vodilni svetovni proizvajalec čipov. Zaradi zaskrbljenosti glede dobavnih verig in geopolitičnih napetosti, Japonska spet krepi svojo podporo industriji polprevodnikov.
 
V obdobju 2021 - 2023 je država v sektor vložila 23,17 mlrd EUR. To je višji delež njenega BDP od tistega, ki so ga v istem obdobju vložile ZDA, Nemčija, Francija ali Združeno kraljestvo.

 
Segmentacija trga

Japonska predstavlja 11,16 % azijsko-pacifiškega trga polprevodnikov glede na vrednost.

Regijska segmentacija japonskega trga polprevodnikov ( v %, glede na vrednost v letu 2023)



Konkurenti na trgu

Japonski trg polprevodnikov je zelo konkurenčen, z močnim portfeljem domačih proizvajalcev polprevodnikov in multinacionalk, ki se borijo za globalni tržni delež.

Vodilni konkurenti na trgu so velika elektronska podjetja, ki so se integrirala na trg polprevodnikov, da bi nadzorovala proizvodne stroške in vzpostavila nove kanale dohodka.
 

Največja podjetja na področju polprevodnikov na Japonskem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Tokyo Electron Ltd. 16.332,07
Renesas Electronics Corp. 10.226,83
Sony Semiconductor Solutions Corporation 10.180,23
Kioxia Corporation 8.601,35
Macnica Holdings, Inc. 7.609,69
Sony Semiconductor Manufacturing Corporation 5.909,48
Advantest Corp. 4.141,68


Ostale perspektivne panoge na trgu

Avtomobilska industrija

Japonska je 4. največji avtomobilski trg na svetu, za Kitajsko, ZDA in Indijo. Domača prodaja je leta 2023 dosegla 4.779.086 enot, kar je 13,8 % več kot leta 2022.

Japonska je 3. največja proizvajalka avtomobilov na svetu, za Kitajsko in ZDA, s proizvodnjo približno 7.835.519 vozil v letu 2022.
 
Najpomembnejši japonski proizvajalec avtomobilov je Toyota Motor, ki je najbolje prodajani proizvajalec avtomobilov na svetu. Podjetje Toyota Motor, vključno z blagovnimi znamkami Lexus, Daihatsu Motor in Hino Motors, je leta 2023 po vsem svetu prodalo 10.307.395 vozil, kar je 7,7 % več kot leta 2022.

Japonska vlada in avtomobilska industrija želita doseči popolno elektrifikacijo novih vozil do leta 2035.
Trenutna politika vlade se osredotoča na razširitev domače infrastrukture za polnjenje električnih vozil, ter vzpostavitev močne dobavne verige baterij za električna vozila, v okviru obsežnega gospodarskega načrta za digitalno preobrazbo.
 
Največ blagovne menjave ima Slovenija z Japonsko prav na področju avtomobilske industrije. V letu 2023 je Slovenija na Japonsko izvozila za 39,87 mio EUR izdelkov avtomobilske industrije, kar je predstavljalo 26 % celotnega izvoza na Japonsko. 
 

Vrednost blagovne menjave na področju avtomobilske industrije (Slovenija-Japonska v 1.000 EUR)

(Kombinirana nomenklatura: 87 - Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor)
 

Biofarmacija 

Po napovedih analitikov naj bi japonski biofarmacevtski trg v prihodnjih letih rasel, kljub predvidenemu upadu celotnega japonskega farmacevtskega trga.

Na Japonskem biofarmacevtski izdelki predstavljajo približno 15 % prodaje zdravil, medtem ko globalno biofarmacevtski izdelki predstavljajo približno 30 % celotne farmacevtske prodaje.

Japonska podjetja imajo le okoli 3 % svetovni tržni delež pri biofarmacevtskih izdelkih, razvitih na območju nove modalnosti.

Kljub temu, da število zdravil s protitelesi, ki se prodajajo na Japonskem, narašča, je Japonska močno odvisna od uvoza proizvodnih baz za ta protitelesa. Približno 90 % teh izdelkov Japonska uvozi.

 
Razvoj zdravil s pomočjo umetne inteligence 

Japonska farmacevtska podjetja aktivno sodelujejo z zagonskimi podjetji na področju umetne inteligence (AI). Stopnja uspešnosti razvoja novih zdravil v japonski farmacevtski industriji je približno 1 proti 20.000 do 1 proti 30.000, razvojno obdobje do lansiranja na trg pa traja več kot 10 let. Takšna prizadevanja za razvoj novih zdravil zahtevajo visoke naložbe.
 
Uvedba tehnik odkrivanja zdravil z AI na Japonskem, vključno z možnostjo uporabe velikih količin podatkov za analitične namene, bo farmacevtskim podjetjem omogočila razvoj in oblikovanje farmacevtskih molekul v bistveno krajšem času.
 
Cilji uporabe tehnologije AI v farmacevtskih proizvodnih procesih so izboljšanje verjetnosti uspeha pri razvoju zdravil, prihranek časa in stroškov v procesu odkrivanja zdravil ter doseganje učinkovitosti in inovativnosti.
 
Razvoj zdravil je eno od 6 prednostnih področij za razvoj AI na Japonskem.


Industrijski stroji 

Japonska vlada je za podporo japonskim malim in srednje velikim podjetjem namenila znatna sredstva, da bi jim pomagala pri nadgradnji opreme proizvodnih obratov, digitalni infrastrukturi, razvoju novih prodajnih kanalov in zaposlovanju strokovnjakov za pomoč pri nasledstvu podjetij. Te vladne pobude ponujajo priložnosti tujim naprednim proizvodnim podjetjem, za dobavo naprednih strojev in orodij.
 
Japonska proizvodna podjetja veliko vlagajo v projekte digitalne infrastrukture. Do leta 2030 naj bi japonska proizvodna podjetja skupaj porabila 3,89 mlrd EUR za izboljšave digitalne infrastrukture.

Priložnosti za tuja podjetja so v nekaterih japonskih tržnih nišah, kot sta avtomatizacija proizvodnje, robotika in laserska tehnologija.
 

Fintech 

Tokio je eno največjih svetovnih finančnih središč. Tako centralna japonska vlada kot tokijska vlada želita oživiti položaj Tokia na mednarodnem finančnem trgu, zato imata organizirane posebne ekipe, ki privabljajo tuja podjetja za finančne storitve, ki jih zanima širitev poslovanja na Japonskem.
 
Podjetja s področja finančne tehnologije (FinTech) ali podjetja, ki združujejo programsko opremo in tehnologijo za zagotavljanje finančnih storitev, lahko izkoristijo te nove priložnosti za vstop ali razširitev svoje prisotnosti na Japonskem.
 
Med najhitreje rastoče sogmente fintech sodijo: 
 
  • digitalna plačila 
  • plačila »Kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL) 
  • digitalno bančništvo 
  • insurtech 
  • regtech
  • menjalnica kripto valut 
  • nezamenljivi žeton (NFT)
 
Vrednosti JPY in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
 

Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • MarketLine Industry Profiles
  • Dow Jones
  • Statistični urad RS 
 
 
Posodobljeno: maj 2024
 
 
Poglejte si tudi: