Japonska

Gospodarske panoge Japonske

Priložnosti na trgu

Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu in ponuja tujim podjetjem priložnosti v številnih segmentih.

  • Japonsko prebivalstvo upada in se hitro stara. Po nekaterih projekcijah se do leta 2060 število prebivalcev lahko zmanjša za kar tretjino na 87 mio. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se bo z današnjih 27 % do leta 2060 povečal na 40 %.  Staranje prebivalstva pa sproža povpraševanje in priložnosti v različnih segmentih, kot so na primer: medicinski pripomočki in oprema, farmacevtski izdelki, zdravstvene ustanove in infrastruktura, vključno z oskrbo na domu, biotehnologija, zdravstvena informacijska tehnologija, varnostni izdelki in storitve ter robotika.
  • Japonska industrija elektronskih izdelkov, ki je tretja največja na svetu, je najpomembnejši dejavnik povpraševanja po prodaji polprevodnikov na Japonsko. Japonski trg polprevodnikov hitro raste in tujim podjetjem odpira številne priložnosti, zlasti tistim, ki  dobavljajo čipe za zaslone pametnih telefonov, računalniške strežnike, opremo za shranjevanje podatkov, elektronske merilne instrumente in elektro-medicinsko opremo ter avtomobilsko elektroniko.
  • Vloga Japonske kot gostiteljice prihodnjih olimpijskih iger 2021 prav tako lahko predstavlja številne priložnosti za tuja podjetja. 

Gospodarstvo

Japonska je zelo izpostavljena zunanjim vplivom, zaradi svoje močne odvisnosti od izvoza. Ta odvisnost se je pokazala v zadnjih letih, ko je japonsko gospodarstvo ob upočasnitvi svetovnega gospodarstva doživelo obdobje recesije, ki so ga spodbudile še naravne nesreče.
Japonska je že dlje časa odvisna od uvožene energije in surovin, odvisnost pa se je po popolnem zaprtju japonskih jedrskih reaktorjev po potresu in cunamiju leta 2011 še povečala.

 

Struktura BDP

Čeprav ima Japonska nekaj nahajališč zlata, magnezija, premoga in srebra, ima država zelo omejene naravne vire. Ker ima veliko pomorsko območje, je ena največjih svetovnih proizvajalk ribiških proizvodov. Glede na to, da je samo 11 % japonske površine primerno za kmetovanje, je kmetijski sektor na Japonskem majhen. Sektor je v letu 2019 prispeval le 1 % BDP in zaposloval 3,4 % delovne sile. Najpomembnejša kmetijska pridelka sta čaj in riž, kmetijski sektor pa je zelo subvencioniran in zaščiten.
 
Storitveni sektor predstavlja 69 % BDP in zaposluje 72.2 % delovne sile. Glavne storitvene dejavnosti na Japonskem so bančništvo, zavarovalništvo, maloprodaja, prevoz in telekomunikacije. Država ima tudi pomemben turistični sektor, ki se je v zadnjih letih znatno povečal.
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor je zelo raznolik. Japonska dominira v avtomobilski industriji, robotiki, biotehnologiji, nanotehnologijah in obnovljivih virih energije. Japonska je dom številnih največjih svetovnih proizvajalcev elektronskih izdelkov, zato je industrijski sektor države pogosto povezan s tehnološko dovršenostjo. Država je tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu in drugi največji proizvajalec ladij. Industrijski sektor predstavlja 30 % BDP in zaposluje 24,4 % delovne sile.

V letu 2019 je Japonska beležila -3 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2020 naj bi industrijska proizvodnja upadla za -10,6 %, v letih 2021 in 2022 pa naj bi industrijska proizvodnja zopet dosegala pozitivno rast in sicer v višini 1,3 % oziroma 2 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na japonskem trgu:

 

Stroji in naprave - trg polprevodnikov

Trg polprevodnikov je sestavljen iz proizvodnje in prodaje integriranih vezij (vključno z analognimi, mikro, logičnimi in pomnilniškimi vezji) in diskretnih polprevodniških naprav. Tržna vrednost se nanaša na prodajo polprevodnikov po prodajni ceni proizvajalcev.

Japonska je ena tehnološko najbolj naprednih držav na svetu, kar je v preteklih nekaj letih spodbudilo močno povpraševanje po inovativnih polprevodniških izdelkih.

Japonski trg polprevodnikov je v obdobju 2015-2019 rasel po 2,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel vrednost 32,1 mlrd EUR.

V letu 2019 je vrednost japonskega trga polprevodnikov padla za -9,6 %. Padec vrednosti je povzročil oslabljen izvoz na Kitajsko, ki je ena od največjih izvoznih destinacij Japonske, saj je Kitajska pospešeno začela razvijati lasten trg polprevodnikov.

Največji segment na japonskem trgu polprevodnikov je segment integriranih vezij, ki je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 17,4 mlrd EUR, kar predstavlja 54,1 % celotne vrednosti trga. Segment diskretnih polprevodniških naprav je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 14,7 mlrd EUR ali 45,9 % celotne vrednosti trga.

Analitiki napovedujejo, da bo japonski trg polprevodnikov v obdobju 2020-2024 rasel po 1,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 32,1 mlrd EUR. Kratkoročna napoved kaže na zmanjšanje vrednosti trga. Kitajska bo še naprej krepila svoj domači trg, kar bo zmanjšalo povpraševanje po komponentah japonskih proizvajalcev. Tudi pandemija COVID-19 je povzročila motnje v japonskem industrijskem predelovalnem sektorju. Številna podjetja so bila zaradi omejevalnih ukrepov primorana zaustaviti proizvodnjo. To bo znatno zmanjšalo povpraševanje po polprevodnikih in upočasnilo proizvodnjo, posledično pa povzročilo upad prihodkov na trgu. Trg bo ponovno začel okrevati po koncu pandemije. Nove tehnologije, vključno z naprednimi pomnilniškimi čipi, 5G omrežjem ter avtonomnimi in električnimi vozili, bodo spodbudile povpraševanje po polprevodnikih, s tem pa tudi rast trga.
 

Največji konkurenti na japonskem trgu polprevodnikov so:

  • Renesas Electronics Corporation
  • Toshiba Semiconductor Company
  • Sony Corporation

 

Japonski trg polprevodnikov je v letu 2019 upadel za -9,6 % in dosegel vrednost 32,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2015-2019 znašala 2,9 %.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2015 29.009  
2016 29.639 2,2 %
2017 32.920 12,9 %
2018 33.813 7,3 %
2019 32.142 -9,6 %

 


Analitiki napovedujejo, da bo japonski trg polprevodnikov v letu 2024 dosegel vrednost 32,1 mlrd EUR. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2020-2024 znaša 1,5 %.


Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2020 30.000 -7,5 %
2021 29.549 -1,4 %
2022 29.035 0,9 %
2023 29.747 6,8 %
2024 32.066 9,8 %



Integrirana vezja so največji segment trga polprevodnikov na Japonskem. Segment predstavlja 54,1 % celotne vrednosti trga.   

Tržni deleži po segmentih glede na vrednost za leto 2019 (v odstotkih)  

Integrirana vezja 54,1 %
Diskretne polprevodniške naprave 45,9 %




Japonska predstavlja 9,9 % azijsko pacifiškega trga polprevodnikov.
 

Tržna segmentacija v regiji za leto 2019 (v odstotkih) 

Kitajska 39,4 %
Tajvan 23,6 %
Japonska 9,9 %
Južna Koreja 9,3 %
Singapur 3,3 %
Ostale azijsko-pacifiške države 14,5 %

 

Največja podjetja na področju polprevodnikov na Japonskem (2019)

 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Tokyo Electron Ltd. 8.914,25
Sony Semiconductor Solutions Corporation 6.495,04
Kioxia Corporation 5.761,86
Renesas Electronics Corp. 5.621,68
Hitachi High-Tech Corp. 5.492,89
Sony Semiconductor Manufacturing Corporation 4.708,63
Macnica Fuji Electronics Holdings, Inc 4.121,44



Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, oktober 2020.
 


Obnovljivi viri energije

Trg obnovljivih virov energije je sestavljen iz neto proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Vključuje štiri segmente, to so hidroelektrična energija, energija vetra, sončna energija in drugo (biomasa, geotermalna energija, energija plimovanja in valov). Obseg trga je izračunan kot neto količina električne energije, proizvedene z obnovljivimi viri v TWh, tržna vrednost pa je izračunana po povprečju letnih domačih in industrijskih maloprodajnih cen na kWH, vključno z veljavnimi davki.

Japonski trg obnovljivih virov energije je v obdobju 2015-2019 rasel po 10 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 38 mlrd EUR.

Visoke cene električne energije so v letu 2016 povzročile, da je tržna vrednost rasla kljub močnemu padcu obsega. Od takrat sta vrednost in obseg močno narasla, saj so cene električne energije ostale nespremenjene. Japonska je leta 2012 uvedla podporno shemo Feed-in tarife (FiT), ki je pripomogla k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Deregulacija trga z električno energijo v letu 2016 še vedno zaostruje konkurenco med tradicionalnimi velikani japonske industrije.

Obseg tržne potrošnje se je v obdobju 2015-2019 povečeval po 6,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel 195,1 TWh. Po napovedih se bo obseg v obdobju 2020-2024 povečeval po 8,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 295,5 TWh.

Segment sončne energije je imel v letu 2019 največji obseg na japonskem trgu obnovljivih virov energije in sicer 75,3 TWh, kar predstavlja 38,6 % celotnega obsega trga. Segment hidroenergije je v tem letu dosegel obseg 73,9 TWh ali 37,9 % celotnega trga.

Analitiki napovedujejo, da bo japonski trg obnovljivih virov energije v obdobju 2020-2024 rasel po 8,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 52,5 mlrd EUR. Leta 2020 naj bi pandemija COVID-19 in pričakovana svetovna recesija povzročili upad trga. Vendar pa je pričakovati, da bo to le kratkoročno, saj bo trg od leta 2021 dalje spet dosegal zdravo rast. Po drastičnem zmanjšanju odvisnosti od jedrske energije in povečanju količine fosilnih goriv v mešanici goriv po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011, Japonska načrtuje postopno ponovno uvedbo jedrske energije. Hkrati gradi tudi nove elektrarne na premog in napreduje z obnovljivimi viri energije.

 

Največji konkurenti na trgu obnovljivih virov energije na Japonskem so:

  • The Kansai Electric Power Co, Incorporated
  • The Tokyo Electric Power Company Holdings., Incorporated
  • Tohoku Electric Power Company, Incorporated
 

Japonska proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je v letu 2019 zrasla za 11,8 % in dosegla vrednost 38 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2015-2019 znašala - 10 %.

 

Vrednost trga po letih (v mio EUR)  

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2015 26.216  
2016 2.846 2,4 %
2017 30.803 15,6 %
2018 32.288 10,5 %
2019 38.035 11,8 %
 
 
Analitiki napovedujejo, da bo leta 2024 japonska proizvodnja energije iz obnovljivih virov dosegla vrednost 52,5 mlrd EUR, kar je 49,1 % več kot leta 2019. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2020–2024 je 8,3 %.

 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)  

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2020 39.549 3,1 %
2021 44.144 11,7 %
2022 46.228 7,5 %
2023 48.487 9,4 %
2024 52.479 10,2 %


Sončna energija je največji segment na japonskem trgu obnovljivih virov energije in predstavlja 38,6 % celotnega obsega trga.

Tržna segmentacija po segmentih glede na obseg za leto 2019 (v odstotkih) 

Sončna energija 38,6 %
Hidroenergija 37,9 %
Ostalo (geotermalna, biomasa,..) 19,1 %
Vetrna energija 4,4 %



Japonska predstavlja 11,9 % azijsko pacifiškega trga obnovljivih virov energije.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2019 (v odstotkih) 

Kitajska 66,3 %
Japonska 11,9 %
Južna Koreja 1,0 %
Tajvan 0,6 %
Ostale azijsko-pacifiške države 20,2 %
  

Največja podjetja na področju obnovljivih virov energije na Japonskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Joban Joint Power Co. Ltd. 766,89
Ichigo, Inc. 687,35
Renova, Inc. (Japan) 153,80
Eco Style Co. Ltd. 98,25
EF-ON, Inc. 96,26
Japan Wind Development Co. Ltd. 40,09
Japan Renewable Energy Corporation 27,17
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije na Japonskem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Tokyo Electric Power Co. Holdings, Inc. 49.355,38
Tepco Energy Partner Incorporated 42.632,49
Tohoku Electric Power Co., Inc. 17.763,64
Electric Power Development Co., Ltd. 7.225,87
Hokkaido Electric Power Co., Inc. 5.918,67
Ennet Corporation 1.684,23
The Okinawa Electric Power Co., Inc. 1.615,51

 


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, oktober 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje