Japonska

Gospodarske panoge Japonske

Gospodarstvo

Japonska, ki je tretje največje gospodarstvo na svetu, je zelo izpostavljena zunanjim vplivom, zaradi svoje močne odvisnosti od izvoza. Ta odvisnost se je pokazala v zadnjih letih, ko je japonsko gospodarstvo ob upočasnitvi svetovnega gospodarstva doživelo obdobje recesije, ki so ga spodbudile še naravne nesreče.
Japonska je že dlje časa odvisna od uvožene energije in surovin, odvisnost pa se je po popolnem zaprtju japonskih jedrskih reaktorjev po potresu in cunamiju leta 2011 še povečala.

 

Struktura BDP

Čeprav ima Japonska nekaj nahajališč zlata, magnezija, premoga in srebra, ima država zelo omejene naravne vire. Ker ima veliko pomorsko območje, je ena največjih svetovnih proizvajalk ribiških proizvodov. Glede na to, da je samo 11 % japonske površine primerno za kmetovanje, je kmetijski sektor na Japonskem majhen. Sektor je v letu 2018 prispeval le 1 % BDP in zaposloval 3 % delovne sile. Najpomembnejša kmetijska pridelka sta čaj in riž, kmetijski sektor pa je zelo subvencioniran in zaščiten.
 
Storitveni sektor predstavlja 70 % BDP in zaposluje okoli 70 % delovne sile. Glavne storitvene dejavnosti na Japonskem so bančništvo, zavarovalništvo, maloprodaja, prevoz in telekomunikacije. Država ima tudi pomemben turistični sektor, ki se je v zadnjih letih znatno povečal.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor je zelo raznolik. Japonska dominira v avtomobilski industriji, robotiki, biotehnologiji, nanotehnologijah in obnovljivih virih energije. Japonska je dom številnih največjih svetovnih proizvajalcev elektronskih izdelkov, zato je industrijski sektor države pogosto povezan s tehnološko dovršenostjo. Država je tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu in drugi največji proizvajalec ladij. Industrijski sektor predstavlja 29 % BDP in zaposluje četrtino delovne sile.

V letu 2018 je Japonska beležila 1,1 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2019 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 0,6 %, v letu 2020 za 1 % in v letu 2021 za 1,5 %.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na japonskem trgu:

 

Transportne storitve

Analiza vključuje sektorje zračnega, pomorskega, železniškega in cestnega tovornega prometa. V vse sektorje je vključen domači in mednarodni prevoz. Mednarodni prihodki od izvoza so dodeljeni državi izvora.

Japonski trg transportnih storitev je v obdobju 2014-2018 rasel po 2,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 109,6 mlrd EUR. Za primerjavo, kitajski trg transportnih storitev je v tem obdobju rasel po 4,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 ustvaril vrednost 334,4 mlrd EUR. Rast trga je spodbudilo povečano povpraševanje iz drugih večjih gospodarstev, ter številni sporazumi o prosti trgovini. Japonska ima s 14 državami sklenjene sporazume o gospodarskem partnerstvu. Leta 2017 sta Japonska in EU dosegli dogovor o prosti trgovini, ki odpravlja carine za več kot 95 % blaga. Takšne pobude so pospešile uvoz in izvoz na Japonsko, kar je posledično povzročilo tudi rast trga transportnih storitev.

Na Japonskem prevladuje cestni tovorni promet, saj ima država veliko proizvodnje, glavni izvoz pa predstavljajo avtomobili in tovorna vozila. Za državo, ki je četrta največja izvoznica na svetu, je cestni tovorni promet izjemno pomemben pri pokrivanju proizvodnih potreb. Cestni tovorni transport na Japonskem je v letu 2018 ustvaril prihodke v višini 82,6 mlrd EUR, kar predstavlja 75,4 % celotne vrednosti trga.
Japonski zračni in železniški tovorni promet predstavljata v primerjavi z drugimi državami velik delež vrednosti trga transportnih storitev. Svetovni gospodarski forum (WEF) v letu 2018 uvršča Japonsko na tretje mesto na področju zračne povezanosti ter na drugo mesto glede na učinkovitost železniškega prometa. Dobre povezave in učinkovite storitve povečujejo produktivnost prevoza. Železniški tovorni promet zaradi svoje učinkovitosti še vedno predstavlja 16,8 % trga transportnih storitev v državi. V letu 2018 je ustvaril prihodke v višini 18,5 mlrd EUR.

Analitiki napovedujejo, da bo japonski trg transportnih storitev v obdobju 2019-2023 rasel po 3,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 123 mlrd EUR. Kitajski trg pa naj bi po napovedih v tem obdobju rasel po 4,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 ustvaril vrednost 401,7 mlrd EUR. Čeprav je fiskalna podpora v letu 2019 nekoliko oslabljena, bodo pomanjkanje delovne sile ter rekordno visoki dobički podjetij, podpirali zaposlovanje in poslovne naložbe. Čeprav ima Japonska obsežno obstoječo infrastrukturo, pa je le ta zastarela. Večina infrastrukture je bila zgrajena med in po obdobju hitre rasti gospodarstva države med leti 1955 in 1961. Staranje infrastrukture ustvarja številne težave za transportno industrijo, vključno z zmanjšanjem ekonomske učinkovitosti in podaljševanjem časa, potrebnega za tovorni promet.

Tako kot tudi na mnoge druge industrije, bo tudi na transport vse bolj vplivala digitalizacija. V prihodnosti telematike bodo zapleteni algoritmi in analitika lahko podjetjem pomagali optimizirati transportna omrežja in izboljšati učinkovitost, kar bi dolgoročno lahko prihranilo veliko denarja. Na transportne storitve bo v prihodnje vplivala tudi rast e-poslovanja, saj zahteve glede dobav postajajo vse bolj obsežne. To bi bilo lahko zelo donosno za velike prevoznike, manjše in srednje velike prevoznike pa bi potisnilo v slabši položaj, kar bi lahko vodilo do povečane dejavnosti združevanja in prevzemov.

 

Japonski trg transportnih storitev je v letu 2018 zrasel za 4,2 % in dosegel vrednost 109,6 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2014-2018 znašala 2,8 %.

Vrednost trga po letih (v mio EUR)

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2014 86.930  
2015 104.405 0,2 %
2016 105.383 0,9 %
2017 109.869 6,1 %
2018 109.630 4,2 %

 

Analitiki napovedujejo, da bo japonski trg transportnih storitev v letu 2023 dosegel vrednost 123 mlrd EUR, kar je 17,9 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019-2023 znaša 3,4 %.



Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR)

leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2019 118.400 3,4 %
2020 117.594 3,7 %
2021 118.159 3,0 %
2022 119.481 3,6 %
2023 123.014 3,0 %


Cestni transport je največji segment trga transportnih storitev na Japonskem in predstavlja 75,4 % celotne vrednosti trga.   

Tržni deleži po segmentih glede na vrednost za leto 2018 (v odstotkih)  

Cestni transport 75,4 %
Železniški transport 16,8 %
Zračni transport 5,2 %
Pomorski transport 2,5 %





Japonska predstavlja 14,5 % azijsko pacifiškega trga transportnih storitev.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2018 (v odstotkih) 

Kitajska 44,1 %
Japonska 14,5 %
Tajvan 1,8 %
Južna Koreja 1,2 %
Singapur 1,1 %
Ostale azijsko-pacifiške države 37,3 %

 

Največja podjetja na področju cestnega transporta na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Central Nippon Expressway Co. Ltd. 7.001,74
Hitachi Transport System, Ltd. 5.733,03
Seino Holdings Co., Ltd. 5.001,91
Tokyo Metro Company Limited 3.839,76
Metropolitan Expressway Company Limited 3.360,60
Hanshin Expressway Company Limited 2.695,79
Fukuyama Transporting Co., Ltd. 2.310,63

 

Največja podjetja na področju železniškega transporta na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
East Japan Railway Co. 24.280,54
Central Japan Railway Co. 15.190,38
West Japan Railway Co. 12.369,05
Kintetsu Group Holdings Co., Ltd. 10.004,10
Hankyu Hanshin Holdings, Inc. 6.401,07
Nagoya Railroad Co., Ltd. 5.035,33
Tobu Railway Co., Ltd. 4.994,69

 

Največja podjetja na področju letalskega transporta na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
ANA HOLDINGS INC. 16.647,64
All Nippon Airways Co. Ltd. 13.828,18
Japan Airlines Co., Ltd. 12.028,98
Japan Airport Terminal Co., Ltd. 2.213,02
Narita International Airport Corporation 1.715,28
JALUX, Inc. 1.502,15
Kansai Airports 1.141,60


Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, november 2019.
 


Avtomobilska industrija - proizvodnja avtomobilov

Japonska proizvodnja avtomobilov je v obdobju 2014-2018 upadala po -0,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegla vrednost 157,8 mlrd EUR. Za primerjavo, kitajska proizvodnja avtomobilov je v tem obdobju rasla po 0,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegla vrednost 426,2 mlrd EUR. 

Obseg japonske proizvodnje avtomobilov je v obdobju 2014-2018 rasel po 0,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2018 dosegel skupno 8.4 mio enot. Po napovedih naj bi obseg proizvodnje v obdobju 2019-2023 rasel po 3,2 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegel 9,8 mio enot. Na negativno rast industrije v preteklih petih letih je vplivalo več dejavnikov, kot na primer zniževanje povprečnih letnih plač in šibka rast BDP. Poleg tega se številni japonski kupci, zlasti tisti, ki pripadajo mlajši generaciji, vedno pogosteje odločajo za so-uporabo avtomobilov, predvsem zaradi okoljskih dejavnikov in finančnih omejitev. Na Japonskem je vse več podjetij, ki ponujajo storitve so-uporabe vozil. Eden od večjih konkurentov v tem segmentu je podjetje Carpool, tovrstne storitve pa ponujajo tudi večji proizvajalci avtomobilov, kot je Nissan, ki je ustanovil posebno podjetje, ki ponuja storitve so-uporabe vozil.

Tehnologija izboljšuje učinkovitost in cenovno konkurenčnost električnih avtomobilov, zato se bo povpraševanje po teh vozilih v prihodnje nedvomno povečalo. Številni veliki svetovni proizvajalci avtomobilov, kot so Volvo, GM, Aston Martin in Jaguar Land Rover, so napovedali, da bodo v prihodnjem desetletju na določeni točki prešli na proizvodnjo samo električnih ali hibridnih avtomobilov. Za nove udeležence, ki želijo vstopiti v to panogo, bo segment električnih avtomobilov zato še posebej zanimiv.

Analitiki napovedujejo, da bo japonska avtomobilska industrija v obdobju 2019-2023 rasla po 3,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegla vrednost 178,1 mlrd EUR. Kitajska avtomobilska industrija pa naj bi v napovedanem obdobju rasla po 2,1 % povprečni letni stopnji in v letu 2023 dosegla vrednost 449,4 mlrd EUR. Japonska avtomobilska industrija naj bi v napovedanem obdobju okrevala, saj izboljšanje makroekonomskih razmer povečuje domače povpraševanje po avtomobilih. Priložnost za rast industrije pa predstavlja tudi naraščajoče število voznic v državi.

 

Največji konkurenti v proizvodnji avtomobilov na Japonskem so:

  • Mazda Motor Corporation
  • Renault SA
  • Subaru Corp
  • Toyota Motor Corporation
 
Obseg japonske proizvodnje avtomobilov je v letu 2018 zrasel za 0,1 % in dosegel 8,3 mio vozil. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2014-2018 znašala 0,2 %.
  
Japonska proizvodnja avtomobilov je v letu 2018 zrasla za 2,2 % in dosegla vrednost 157,8 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2014-2018 znašala - 0,6 %.

 

Vrednost industrije po letih (v mio EUR)  

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2014 143.533  
2015 166.126 -3,4 %
2016 172.882 4,1 %
2017 161.150 -5,1 %
2018 157.796 2,2 %
 
 
Japonska naj bi po napovedih v letu 2023 proizvedla 9,7 mio avtomobilov, kar je 17,1 % več kot leta 2018. Povprečna letna stopnja naj bi v obdobju 2019-2023 znašala 3,2 %.
 
Analitiki napovedujejo, da bo leta 2023 japonska proizvodnja avtomobilov dosegla vrednost 178,1 mlrd EUR, kar je 17,1 % več kot leta 2018. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2019–2023 je 3,5 %.

 

Napoved vrednosti industrije po letih (v mio EUR)  

Leto EUR Povprečna letna
stopnja rasti
2019 170.353 3,4 %
2020 167.796 2,8 %
2021 169.586 3,6 %
2022 171.129 3,4 %
2023 178.064 4,0 %


Toyota je največji proizvajalec avtomobilov na Japonskem, ki ustvari 43,2 % vrednosti vse proizvodnje avtomobilov na Japonskem. Renault-Nissan proizvede nadaljnjih 11,8 %.

Tržni deleži po proizvajalcih glede na vrednost za leto 2018 (v odstotkih) 

Toyota 43,2 %
Renault-Nissan 11,8 %
Mazda 11,7 %
Subaru 8,0 %
Ostali 25,3 %




Japonska predstavlja 20,1 % azijsko pacifiške proizvodnje avtomobilov glede na vrednost.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2018 (v odstotkih) 

Kitajska 54,2 %
Japonska 20,1 %
Južna Koreja 11,0 %
Tajvan 0,6 %
Ostale azijsko-pacifiške države 14,1 %
  

Največji proizvajalci avtomobilov na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Toyota Motor Corp. 244.455,45
Honda Motor Co., Ltd. 128.507,24
Nissan Motor Co., Ltd. 93.612,59
Suzuki Motor Corp. 31.312,69
Mazda Motor Corp. 28.831,28
Subaru Corp. 25.562,26
Mitsubishi Motors Corp. 20.338,05
 

Največji proizvajalci delov za avtomobile na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Aisin Seiki Co., Ltd. 32.700,70
JTEKT Corp. 12.300,99
Aisin Aw Co. Ltd. 11.648,77
Toyota Boshoku Corp. 11.463,75
Calsonic Kansei Corp. 7.666,60
Toyoda Gosei Co., Ltd. 6.799,70
Yazaki Parts Co. Ltd. 4.797,15


Največja podjetja na področju veleprodaje avtomobilskih delov na Japonskem (2018)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Bridgestone Tire Japan Co. Ltd. 2.037,75
Toyo Tire Japan Co. Ltd. 454,77
Ohashi Technica Inc. 319,13
OPTIMUS GROUP Co., Ltd. 207,41
Central Automotive Products Ltd. 176,08
Abe Shokai Ltd. 102,20
Muraki Corp. 59,63




Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, povprečne letne stopnje rasti pa se nanašajo na dolarske vrednosti.

Vir: Factiva, november 2019.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje