Japonska

Prodaja na Japonsko

Gospodarska politika vlade

Glede na vse manjše tveganje pandemije in povečane geopolitične napetosti, je Japonska svojo pozornost preusmerila na izboljšanje odpornosti dobavne verige in energetske varnosti.
 
Vlada bo med letom postopoma omilila omejitve za potovanja v tujino. Maja 2022 je bil sprejet nov osnutek zakona o gospodarski varnosti, da bi ponudil boljšo zaščito oskrbovalnih verig v državi in ??okrepil zaščito ključne infrastrukture pred kibernetskimi napadi.
 
Japonska centralna banka si bo prizadevala za dosego 2 % cilja osnovne inflacije, ki izključuje svežo hrano. Vlada in japonska centralna banka sta uvedli sveženj fiskalnih in denarnih spodbud za podporo gospodarstvu za blaženje posledic pandemije Covid-19. Ti ukrepi bodo dodatno obremenili javne finance in ohranili ultra nizke obrestne mere v prihodnjih letih.

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Japonski potrošniki cenijo blagovno znamko, kakovost in ustrezne lastnosti izdelka. Zaradi gospodarskih razmer pa postaja tudi cena vse pomembnejši dejavnik pri nakupni odločitvi. Pomembni elementi pri prodaji so tudi poprodajne storitve, tehnična navodila, ustrezne informacije o izdelku, embalaža, upoštevanje dobavnih rokov in ustrezno oglaševanje.

Tradicionalno so japonski potrošniki bogati, prefinjeni in zelo raznoliki v svojih interesih in okusih. Cenijo udobje doma. Vse bolj se zavedajo tudi pomena svojega zdravja, zato so lekarne postale ena najhitreje rastočih maloprodajnih kanalov. Povečuje se tudi ekološka zavest in mnogi potrošniki raje kupujejo okolju prijazne izdelke.

 

Tržne poti, distribucija

Distribucijski kanali se močno razlikujejo med potrošnimi in industrijskimi izdelki. Majhne maloprodajne trgovine so zaradi omejenega prostora in gostote mestnega prebivalstva prevladujoča prodajna mesta. Trgovci na drobno imajo običajno le manjše zaloge, trgovci na debelo pa morajo pogosteje dostavljati majhne količine izdelkov. Japonska glavna logistična in distribucijska središča so v glavnih pristaniščih mest Tokio, Jokohama, Kobe, Osaka in Fukuoka. 

Segment supermarketov je v letu 2021 na Japonskem beležil 3 % rast prodaje, ki je znašala 17.000 mlrd JPY ali približno 130,9 mlrd EUR. Po napovedih analitikov bo segment supermarketov v prihodnjih 5 letih rasel po 0,3 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen celo upadal po -1 %) ter v letu 2026 dosegel vrednost 16.800 mlrd JPY ali približno 129,35 mlrd EUR. Največji konkurent v segmentu je skupina AEON Group, ki je imela v letu 2021 13 % tržni delež.

Prodaja v manjših, priročnih trgovinah se je v letu 2021 povečala za 2 % in dosegla 8.000 mlrd JPY ali približno 61,59 mlrd EUR. Po napovedih se bo ta segment v prihodnjih 5 letih povečeval po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 8.600 mlrd JPY ali 66,21 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je 7-Eleven Japan Co Ltd, s 44 % tržnim deležem v letu 2021.

Hipermarketov in diskontnih trgovskih verig na japonskem še ni.

Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Seven & i Holdings Co., Ltd. 73.301,87
AEON Co., Ltd. 73.018,75
FAST RETAILING CO., LTD. 18.677,19
Yamada Holdings Co., Ltd. 15.246,43
Pan Pacific International Holdings Corp. 14.812,18
Ito-Yokado Co. Ltd. 10.032,63
Seven-Eleven Japan Co. Ltd. 7.891,93


Spletna prodaja na Japonskem


Spletna maloprodaja se je na Japonskem v letu 2021 povečala za 16 % in dosegla vrednost 14.200 mlrd JPY, kar je približno 109,33 mlrd EUR.

Trgovci, ki prodajajo svoje izdelke preko spletnih tržnic, imajo največji tržni delež na trgu. Ta je v letu 2021 znašal 47 %.

Leta 2021 je bila Japonska še vedno močno prizadeta zaradi COVID-19, saj so v obdobju julij-avgust 2021 zabeležili rekordno visoko število primerov okužb. Potrošniki so se zato več zadrževali doma, kar je prispevalo k nadaljnji dinamični rasti spletne trgovine.

Najbolj dinamičen sektor spletne prodaje je bil v letu 2021 sektor oblačil in modnih dodatkov. V tem letu se je spletno nakupovanje razširilo na širšo paleto izdelkov, vključno s hrano in pijačo, gospodinjskimi aparati in izdelki za opremo doma.

S pospeševanjem spletne trgovine sta dostava in logistika postali velik problem. Pri storitvah dostave od vrat do vrat je bilo v preteklih 2 letih uvedenih kar nekaj novih storitev, kot so Oki-hai in uporaba omaric za dostavo za prejemanje paketov. Oki-hai je koncept dostave s predajo, pri kateri se paket preprosto odloži pred vrata naročnika, kar izključuje fizični stik. Pri dostavnih omaricah pa se naročeni paketi dostavijo v skupno varovano omarico. Skupne omarice, kot je PUDO Station (sistem omaric, ki ga upravlja Packcity Japan), postajajo vse bolj popularne, saj je trenutno na voljo že preko 6.000 omaric po vsej državi. Te skupne omarice se pogosto nahajajo v bližini železniških postaj in uporabniki lahko svoj paket prevzamejo na poti domov. Obe možnosti sta brezkontaktni, ne zahtevata podpisa in potrošnikom omogočata, da svoj paket prevzamejo ob primernem času. Ti sistemi so koristni tudi za operaterje dostavnih služb, saj zmanjšujejo ponovne dostave, ko prejemnika ni doma. Čeprav te možnosti dostave pripomorejo k učinkovitejši dostavi, še vedno ostajajo izzivi v smislu nadzora zalog in pomanjkanja osebja. Zato bodo potrebne nadaljnje inovacije na področju logistike, da bodo ponudniki lahko sledili naraščajočemu povpraševanju po spletni prodaji.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Japonskem v prihodnjih 5 letih rasla po 7 % povprečni letni stopnji (oziroma 6 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 19.600 mlrd JPY ali približno 150,90 mlrd EUR.
 
Spletni ponudniki na Japonskem:  
  • AEON Group           
  • Amazon Japan Co Ltd        
  • Apple Japan Inc          
  • Japan Consumers Cooperative Union 
  • Yodobashi Camera Co Ltd      
  • Zozo Inc            
 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Obliko in roke plačila stranki dogovorita v medsebojni pogodbi in so odvisni od stopnje zaupanja. Z znanimi kupci je običajno plačilo na odprt račun, v začetku poslovanja pa je priporočljivo uporabiti klasične instrumente zavarovanja plačil. Običajna je tudi konsignacijska prodaja in zadolžnica (yakusoku tegata) na 90-120 dni.

Plačilna disciplina japonskih podjetij je visoka. 


Več: Plačilni promet – izvozno okno

 

Transport in logistika

Največ transporta se na Japonskem odvija po cesti. Sledijo ladijski pomorski promet, železniški transport in letalski transport.

Japonska ima 128 pristanišč, vključno z 23 glavnimi pristanišči, ki ležijo vzdolž japonske obale. Trije glavni zalivi prepeljejo približno 35 % vsega pristaniškega tovora na Japonskem. Sestavljajo jih Tokio (6 pristanišč, vključno z Jokohamo in Tokio), zaliv Osaka (5 pristanišč, vključno s Kobejem in Osako) in zaliv Ise (5 pristanišč, vključno z Nagojo).


Več:

 
Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:



Posodobljeno maj 2022.

_