Japonska

Predstavitev gospodarstva Japonske

Predstavitev države

Uradni naziv Japonska
Mednarodna oznaka JP/JPN
Glavno mesto Tokio
Velikost (km2) 377.899
Prebivalci (mio) 126,1
Uradni jezik Japonski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Šintoisti (69 %), budisti (66,7 %);
mnogo ljudi pripada tako šintoizmu kot budizmu
Denarna enota Japonski jen (JPY)
Čas GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas  
Klicna številka +81
 

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Tokio 9.100.000
Yokohama 3.700.000
Osaka 2.700.000
Nagoya 2.300.000
Sapporo 1.900.000
Kobe 1.500.000
 

Politični sistem

Politični sistem:

Cesarstvo s predstavniško demokracijo

Pravni sistem:

Vrhovno sodišče, ki ga imenuje kabinet vlade, predseduje pravnemu sistemu manjših sodišč razdeljenih na štiri veje: vrhovno sodišče, okrožna sodišča, družinska sodišča in kazenska sodišča.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament (Diet); 475-članski Predstavniški dom (spodnji dom), ki je izvoljen na vsaka štiri leta in 242-članska Dom svetnikov (zgornji dom), katere polovica članov je izvoljena vsaka tri leta za šestletni mandat. V spodnjem domu imajo predstavniki geografskih volilnih enot 295 mest, 180 sedežev pa je zasedenih po proporcionalnem sistemu.

Volitve:

21. julija 2019 so potekale zadnje volitve v zgornji dom parlamenta, na katerih je vladajoča Liberalna demokratska stranka (LDP) premierja Shinza Abeja osvojila večino sedežev. 

Vodstvo države:

Konec aprila 2019 se je po 30 letnem vladanju s prestola umaknil 85 letni cesar Akihito. 1. maja 2019 ga je nasledil njegov sin Naruhito. Uradno je zasedel prestol 22.10.2019.

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 31.10.2021, je japonski premier Fumio Kishida slavil zmago svoje vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP). Kishida je postal premier šele 1 mesec pred volitvami, njegova stranka pa si je zagotovila več kot 233 sedežev v spodnjem domu. Kishidin predhodnik Yoshihide Suga je odstopil po samo letu dni, saj mu je podpora padla, ker si je prizadeval za nadaljevanje olimpijskih iger v Tokiu, kljub zaskrbljenosti javnosti glede naraščanja okužb s  Covid-19.

Premier: Fumio Kishida (od 4. oktobra 2021)

 

Japonska je članica WTO (World Trade Organisation) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in od februarja 2009 ima podpisan sporazum o prosti trgovini s Švico, ki velja naslednjih 10 let, sicer pa ne pripada nobeni carinski zvezi.


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 125,1 125,6 126,1 126,5 126,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 345 346
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 4.163,4 4.079,6 4.198,0 4,4 4,6
 BDP per capita (v EUR): 33.281 32.487 33.303 34.959 36.052
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 5.262,5 5.069,8 4.722,2 4.664,0 4.842,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 42.073 40.369 37.465 36.875 38.171
 Rast BDP (v %): 1,3 3,0 1,8 -4,5 -0,2
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 2,5 2,6 2,9 2,8 2,4
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 0,9 1,2 -0,2 0,0 0,5
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -642,3 -642,4 -626,6 -528,7 -619,4
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 635,9 626,3 619,9 553,9 620,7
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,2 3,5 11,4 -11,8 -1,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 1,9 5,1 7,9 -7,2 1,0
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 25,5 35,1 27,6 55,1 35,8
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 20,6+ 79,9 81,3 79,0
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 23,6+ 114,3 102,2 108,2
Stopnja tveganja države (op): / 19 18 19 23
Razred tveganja (op): / A A A B



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 



Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna plača se je na Japonskem v letu 2021 dvignila na 930 JPY na uro (7,16 EUR).

Povprečna bruto mesečna plača je na Japonskem v začetku leta 2022 znašala približno 515.000 JPY (3.967,64 EUR).

Vrednosti JPY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 1,3 2,7 1,4 1,1
Rast javne potrošnje 3,0 1,7 0,6 1,1
Rast investicij -0,9 2,5 2,1 2,3


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Japonska je imela v letu 2020 25,3 mlrd EUR presežka v blagovni menjavi. Izvozili so za 553,6 mlrd EUR, uvozili pa za 528,3 mlrd EUR blaga. Japonska največ izvaža vozila, stroje, električno in elektronsko opremo, blago široke potrošnje ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Vodilni izvozni trg je bila v letu 2020 Kitajska, kamor so izvozili 25,8 % celotnega izvoza. Japonska največ uvaža mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, stroje, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo. Najpomembnejša partnerica pri uvozu je Kitajska, iz katere so v letu 2020 uvozili za 25,8 % celotnega uvoza. Druge pomembnejše države, iz katerih je Japonska uvažala v letu 2020, so še ZDA, Avstralija, Tajvan in Južna Koreja.

 

Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 16,6 Vozila 19,1
Električna in elektronska oprema 15,2 Stroji, jedrski reaktorji 19,0
Stroji, jedrski reaktorji 10,6 Električna in elektronska oprema 16,0
Farmacevtski izdelki 4,5 Ostalo blago 6,4
Optična, tehn. in medic. oprema 4,1 Optična, tehn. in medic. oprema 5,8
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 25,8 Kitajska 22,0
ZDA 11,3 ZDA 18,5
Avstralija 5,6 Južna Koreja 7,0
Tajvan 4,2 Tajvan 6,9
Južna Koreja 4,2 Hong Kong, Kitajska 5,0
Slovenija (77. mesto) <0,1 Slovenija (82. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2018 znašale 181,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,1 %. Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2018 znašale 1.411,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 10,7 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 105,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 49.234,6
Singapur 6.371,4
Združeno kraljestvo 5.307,3
Nemčija 5.264,0
Francija 4.681,6
Druge države 34.329,4
Skupaj 105.188,5
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Polprevodniki 22.336,4
Obnovljivi viri energije 15.147,7
Nepremičnine 12.230,7
Finančne storitve 7.539,4
Progr. opr. in IT storitve 6.054,6
Drugi sektorji 41.879,8
Skupaj 105.188,5
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
ProLogis 3.988,6
Fairfield Inn & Suites by Marriott 2.405,1
Canadian Solar Inc (CSI) 2.147,3
Pacifico Energy 1.330,2
Global Logistics Properties (GLP) 1.297,4
Amazon Japan 291,3
Citibank Japan 267,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo