Japonska 
Predstavitev gospodarstva Japonske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Japonska |
| Mednarodna oznaka | JP/JPN |
| Glavno mesto | Tokio |
| Velikost (km2) | 377.899 |
| Prebivalci (mio) | 126,1 |
| Uradni jezik | Japonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Šintoisti (69 %), budisti (66,7 %); mnogo ljudi pripada tako šintoizmu kot budizmu |
| Denarna enota | Japonski jen (JPY) |
| Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
| Klicna številka | +81 |
Prebivalstvo Japonske
Japonska ima 126,1 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tokio | 9.100.000 |
| Yokohama | 3.700.000 |
| Osaka | 2.700.000 |
| Nagoya | 2.300.000 |
| Sapporo | 1.900.000 |
| Kobe | 1.500.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Cesarstvo s predstavniško demokracijo |
|
Pravni sistem: |
Vrhovno sodišče, ki ga imenuje kabinet vlade, predseduje pravnemu sistemu manjših sodišč razdeljenih na štiri veje: vrhovno sodišče, okrožna sodišča, družinska sodišča in kazenska sodišča. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (Diet); 475-članski Predstavniški dom (spodnji dom), ki je izvoljen na vsaka štiri leta in 242-članska Dom svetnikov (zgornji dom), katere polovica članov je izvoljena vsaka tri leta za šestletni mandat. V spodnjem domu imajo predstavniki geografskih volilnih enot 295 mest, 180 sedežev pa je zasedenih po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
10. julija 2022 so potekale zadnje volitve v zgornji dom parlamenta, na katerih je vladajoča konservativna koalicijska vlada povečala svojo večino. Volitve je zasenčil umor politika Shinza Abeja, ki so ga ustrelili 2 dni pred volitvami. Liberalno-demokratska stranka (LDP) premierja Fumia Kishide je osvojila 63 sedežev, v primerjavi s 55 prej. Volitve v zgornji dom parlamenta so običajno zgolj referendum o obstoječi vladi. |
|
Vodstvo države: |
Konec aprila 2019 se je po 30 letnem vladanju s prestola umaknil 85 letni cesar Akihito. 1. maja 2019 ga je nasledil njegov sin Naruhito. Uradno je zasedel prestol 22.10.2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 31.10.2021, je japonski premier Fumio Kishida slavil zmago svoje vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP). Kishida je postal premier šele 1 mesec pred volitvami, njegova stranka pa si je zagotovila več kot 233 sedežev v spodnjem domu. Kishidin predhodnik Yoshihide Suga je odstopil po samo letu dni, saj mu je podpora padla, ker si je prizadeval za nadaljevanje olimpijskih iger v Tokiu, kljub zaskrbljenosti javnosti glede naraščanja okužb s Covid-19. Premier: Fumio Kishida (od 4. oktobra 2021) |
Japonska je članica WTO (World Trade Organisation) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in od februarja 2009 ima podpisan sporazum o prosti trgovini s Švico, ki velja naslednjih 10 let, sicer pa ne pripada nobeni carinski zvezi.
Vir: EIU; Factiva, julij 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 125,1 | 125,6 | 126,1 | 126,5 | 126,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 345 | 346 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 4.163,4 | 4.079,6 | 4.198,0 | 4,4 | 4,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 33.281 | 32.487 | 33.303 | 34.959 | 36.052 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 5.262,5 | 5.069,8 | 4.722,2 | 4.664,0 | 4.842,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 42.073 | 40.369 | 37.465 | 36.875 | 38.171 |
| Rast BDP (v %): | 1,3 | 3,0 | 1,8 | -4,5 | -0,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,5 | 2,6 | 2,9 | 2,8 | 2,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 0,9 | 1,2 | -0,2 | 0,0 | 0,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -642,3 | -642,4 | -626,6 | -528,7 | -619,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 635,9 | 626,3 | 619,9 | 553,9 | 620,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 3,5 | 11,4 | -11,8 | -1,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,9 | 5,1 | 7,9 | -7,2 | 1,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 25,5 | 35,1 | 27,6 | 55,1 | 35,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 41,7+ | 79,9 | 81,3 | 79,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 50,1+ | 114,3 | 102,2 | 108,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 19 | 18 | 19 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-apr 2022 (posodobljeno julij 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača se je na Japonskem v letu 2021 dvignila na 930 JPY na uro (7,16 EUR).
Povprečna bruto mesečna plača je na Japonskem v začetku leta 2022 znašala približno 515.000 JPY (3.967,64 EUR).
Vrednosti JPY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,3 | 2,7 | 1,4 | 1,1 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 1,7 | 0,6 | 1,1 |
| Rast investicij | -0,9 | 2,5 | 2,1 | 2,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Japonska je v letu 2021 izvozila za 619,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 626,6 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -6,7 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Japonska največ izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, ostalo blago ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (21,6 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Tajvan, Južna Koreja in Hong Kong, Kitajska.
- Japonska je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, farmacevtske izdelke ter rude.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (24,0 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Avstralija, Tajvan in Južna Koreja.
Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 20,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 19,5 |
| Električna in elektronska oprema | 14,7 | Vozila | 18,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,2 | Električna in elektronska oprema | 15,7 |
| Farmacevtski izdelki | 4,8 | Ostalo blago | 6,7 |
| Rude, žlindre in pepeli | 4,5 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,0 | Kitajska | 21,6 |
| ZDA | 10,7 | ZDA | 18,0 |
| Avstralija | 6,8 | Tajvan | 7,2 |
| Tajvan | 4,3 | Južna Koreja | 6,9 |
| Južna Koreja | 4,2 | Hong Kong, Kitajska | 4,7 |
| Slovenija (80. mesto) | <0,1 | Slovenija (81. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2018 znašale 181,1 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,1 %.
- Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2018 znašale 1.411,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 10,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 105,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Singapur in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju polprevodnikov in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 49.234,6 |
| Singapur | 6.371,4 |
| Združeno kraljestvo | 5.307,3 |
| Nemčija | 5.264,0 |
| Francija | 4.681,6 |
| Druge države | 34.329,4 |
| Skupaj | 105.188,5 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Polprevodniki | 22.336,4 |
| Obnovljivi viri energije | 15.147,7 |
| Nepremičnine | 12.230,7 |
| Finančne storitve | 7.539,4 |
| Progr. opr. in IT storitve | 6.054,6 |
| Drugi sektorji | 41.879,8 |
| Skupaj | 105.188,5 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ProLogis | 3.988,6 |
| Fairfield Inn & Suites by Marriott | 2.405,1 |
| Canadian Solar Inc (CSI) | 2.147,3 |
| Pacifico Energy | 1.330,2 |
| Global Logistics Properties (GLP) | 1.297,4 |
| Amazon Japan | 291,3 |
| Citibank Japan | 267,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
