Japonska 
Predstavitev gospodarstva Japonske
Predstavitev države
| Uradni naziv | Japonska |
| Mednarodna oznaka | JP/JPN |
| Glavno mesto | Tokio |
| Velikost (km2) | 377.899 |
| Prebivalci (mio) | 126,1 |
| Uradni jezik | Japonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Šintoisti (69 %), budisti (66,7 %); mnogo ljudi pripada tako šintoizmu kot budizmu |
| Denarna enota | Japonski jen (JPY) |
| Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
| Klicna številka | +81 |
Prebivalstvo Japonske
Japonska ima 126,1 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tokio | 9.100.000 |
| Yokohama | 3.700.000 |
| Osaka | 2.700.000 |
| Nagoya | 2.300.000 |
| Sapporo | 1.900.000 |
| Kobe | 1.500.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Cesarstvo s predstavniško demokracijo |
|
Pravni sistem: |
Vrhovno sodišče, ki ga imenuje kabinet vlade, predseduje pravnemu sistemu manjših sodišč razdeljenih na štiri veje: vrhovno sodišče, okrožna sodišča, družinska sodišča in kazenska sodišča. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (Diet); 475-članski Predstavniški dom (spodnji dom), ki je izvoljen na vsaka štiri leta in 242-članska Dom svetnikov (zgornji dom), katere polovica članov je izvoljena vsaka tri leta za šestletni mandat. V spodnjem domu imajo predstavniki geografskih volilnih enot 295 mest, 180 sedežev pa je zasedenih po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
10. julija 2022 so potekale zadnje volitve v zgornji dom parlamenta, na katerih je vladajoča konservativna koalicijska vlada povečala svojo večino. Volitve je zasenčil umor politika Shinza Abeja, ki so ga ustrelili 2 dni pred volitvami. Liberalno-demokratska stranka (LDP) premierja Fumia Kishide je osvojila 63 sedežev, v primerjavi s 55 prej. Volitve v zgornji dom parlamenta so običajno zgolj referendum o obstoječi vladi. |
|
Vodstvo države: |
Konec aprila 2019 se je po 30 letnem vladanju s prestola umaknil 85 letni cesar Akihito. 1. maja 2019 ga je nasledil njegov sin Naruhito. Uradno je zasedel prestol 22.10.2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 31.10.2021, je japonski premier Fumio Kishida slavil zmago svoje vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP). Kishida je postal premier šele 1 mesec pred volitvami, njegova stranka pa si je zagotovila več kot 233 sedežev v spodnjem domu. Kishidin predhodnik Yoshihide Suga je odstopil po samo letu dni, saj mu je podpora padla, ker si je prizadeval za nadaljevanje olimpijskih iger v Tokiu, kljub zaskrbljenosti javnosti glede naraščanja okužb s Covid-19. Premier: Fumio Kishida (od 4. oktobra 2021) |
Japonska je članica WTO (World Trade Organisation) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in od februarja 2009 ima podpisan sporazum o prosti trgovini s Švico, ki velja naslednjih 10 let, sicer pa ne pripada nobeni carinski zvezi.
Vir: EIU; Factiva, julij 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 123,3 | 124,0 | 124,6 | 125,2 | 125,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 346 | 347 | 348 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 3.703,4 | 3.658,6 | 4.174,3 | 4.420,2 | 4.573,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 30.039 | 29.517 | 33.498 | 35.293 | 36.359 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 5.148,4 | 4.922,6 | 4.563,3 | 4.661,4 | 4.780,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 41.759 | 39.716 | 36.621 | 37.219 | 38.004 |
| Rast BDP (v %): | 1,0 | 2,0 | 1,7 | -4,5 | -0,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,9 | 2,7 | 2,8 | 2,8 | 2,4 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 0,9 | 2,2 | -0,2 | 0,0 | 0,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -602,0 | -726,6 | -619,9 | -529,7 | -619,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 600,2 | 604,9 | 633,5 | 553,1 | 620,7 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 1,9 | 2,5 | 11,8 | -11,7 | -1,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 0,6 | 3,0 | 5,1 | -6,9 | 1,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 19,0 | 17,8 | 23,2 | 53,9 | 35,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 62,1+ | 79,9 | 81,3 | 79,0 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 73,3+ | 114,3 | 102,2 | 108,2 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 18 | 18 | 19 | 23 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 29 | 39 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača se je na Japonskem v letu 2021 dvignila na 930 JPY na uro (7,16 EUR).
Povprečna bruto mesečna plača je na Japonskem v začetku leta 2022 znašala približno 515.000 JPY (3.967,64 EUR).
Vrednosti JPY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,3 | 2,7 | 1,4 | 1,1 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 1,7 | 0,6 | 1,1 |
| Rast investicij | -0,9 | 2,5 | 2,1 | 2,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Japonska je v letu 2021 izvozila za 619,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 626,6 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -6,7 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Japonska največ izvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, ostalo blago ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (21,6 % od celotnega izvoza), sledijo ZDA, Tajvan, Južna Koreja in Hong Kong, Kitajska.
- Japonska je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, farmacevtske izdelke ter rude.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (24,0 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Avstralija, Tajvan in Južna Koreja.
Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 20,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 19,5 |
| Električna in elektronska oprema | 14,7 | Vozila | 18,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,2 | Električna in elektronska oprema | 15,7 |
| Farmacevtski izdelki | 4,8 | Ostalo blago | 6,7 |
| Rude, žlindre in pepeli | 4,5 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 24,0 | Kitajska | 21,6 |
| ZDA | 10,7 | ZDA | 18,0 |
| Avstralija | 6,8 | Tajvan | 7,2 |
| Tajvan | 4,3 | Južna Koreja | 6,9 |
| Južna Koreja | 4,2 | Hong Kong, Kitajska | 4,7 |
| Slovenija (80. mesto) | <0,1 | Slovenija (81. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2019 znašale 198,2 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 4,4 %.
- Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2019 znašale 1.588,0 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 11,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
