Japonska 
Predstavitev gospodarstva Japonske
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Japonska JP / JPN Tokio 377.899 126,5 Japonski Šintoizem 70 %, budizem 70 %, kristjani 1,5 %, ostali 7 % (mnogo ljudi pripada šintoizmu in budizmu) Japonski jen (JPY) Slovenija +8 + 81 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tokio | 9.100.000 |
| Yokohama | 3.700.000 |
| Osaka | 2.900.000 |
| Nagoya | 2.300.000 |
| Sapporo | 1.900.000 |
| Kobe | 1.500.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Cesarstvo s predstavniško demokracijo |
|
Pravni sistem: |
Vrhovno sodišče, ki ga imenuje kabinet vlade, predseduje pravnemu sistemu manjših sodišč razdeljenih na štiri veje: vrhovno sodišče, okrožna sodišča, družinska sodišča in kazenska sodišča. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (Diet); 475-članski Predstavniški dom (spodnji dom), ki je izvoljen na vsaka štiri leta in 242-članska Dom svetnikov (zgornji dom), katere polovica članov je izvoljena vsaka tri leta za šestletni mandat. V spodnjem domu imajo predstavniki geografskih volilnih enot 295 mest, 180 sedežev pa je zasedenih po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
21. julija 2019 so potekale zadnje volitve v zgornji dom parlamenta, na katerih je vladajoča Liberalna demokratska stranka (LDP) premierja Shinza Abeja osvojila večino sedežev. |
|
Vodstvo države: |
Konec aprila 2019 se je po 30 letnem vladanju s prestola umaknil 85 letni cesar Akihito. 1. maja 2019 ga je nasledil njegov sin Naruhito. Uradno je zasedel prestol 22.10.2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Japonski premier Shinzo Abe si je na predčasnih parlamentarnih volitvah 22.10.2017 zagotovil nov mandat na čelu japonske vlade. Abejeva Liberalna demokratska stranka (LDP) in njen koalicijski partner Komeito sta osvojila več kot 300 sedežev v 465-sedežnem parlamentu. 28. avgusta 2020 je Shinzo Abe odstopil zaradi težav z zdravjem. Premier: Yoshihide SUGA (od 16. septembra 2020) |
Japonska je članica WTO (World Trade Organisation) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in od februarja 2009 ima podpisan sporazum o prosti trgovini s Švico, ki velja naslednjih 10 let, sicer pa ne pripada nobeni carinski zvezi.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020
Gospodarska politika vlade
Nova vlada pod vodstvom predsednika Suge se bo kratkoročno osredotočila na zaustavitev širjenja korona virusa v državi, saj so julija glavno mesto Tokio in druga velika mesta ponovno preplavile številne okužbe. Vlada si bo prizadevala, da ukrepi za nadzor pandemije ne bi ogrozili zaupanja podjetij in potrošnikov. Vladni načrt za odobritev posojil brez obresti in brez zavarovanja s premoženjem, namenjenim za pomoč malim in srednje velikim podjetjem, je bil dobro sprejet. Uspešno obvladovanje krize bo za Sugo ključnega pomena, da si zagotovi zaupanje in podporo in podaljša svoj mandat v primeru predčasnih volitev v letu 2021.
Bruto javni dolg je na Japonskem v letu 2019 predstavljal 224,7 % nominalnega BDP, kar je daleč najvišje razmerje v razvitem svetu. Učinkovitost strategije za oživitev gospodarstva, znane kot "Abenomics", ni bila optimalna. Japonska centralna banka si še naprej prizadeva doseči cilj, da inflacija ne bi presegla 2 %, kar ji verjetno ne bo uspelo. Po pandemiji korona virusa bosta vlada in Japonska centralna banka uvedli pakete fiskalnih in denarnih spodbud za podporo gospodarstvu. Ti ukrepi bodo še bolj obremenili javne finance in v prihodnjih letih ohranili zelo nizke obrestne mere.
Vir: EIU; Factiva, oktober 2020.
Poglejte si tudi:
