Japonska 
Predstavitev gospodarstva Japonske
| Predstavitev gospodarstva Japonske |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Japonska |
| Mednarodna oznaka | JP/JPN |
| Glavno mesto | Tokio |
| Velikost (km2) | 377.899 |
| Prebivalci (mio) | 123,8 |
| Uradni jezik | Japonski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Šintoisti (70,5 %), budisti (67,2 %); mnogo ljudi pripada tako šintoizmu kot budizmu |
| Denarna enota | Japonski jen (JPY) |
| Čas | GMT + 9, Slovenija + 8. Poslovni čas |
| Klicna številka | +81 |
Prebivalstvo Japonske
Japonska ima 123,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tokio | 14.000.000 |
| Yokohama | 3.800.000 |
| Osaka | 2.800.000 |
| Nagoya | 2.300.000 |
| Sapporo | 2.000.000 |
| Fukuoka | 1.600.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Cesarstvo s predstavniško demokracijo |
|
Pravni sistem: |
Vrhovno sodišče, ki ga imenuje kabinet vlade, predseduje pravnemu sistemu manjših sodišč razdeljenih na štiri veje: vrhovno sodišče, okrožna sodišča, družinska sodišča in kazenska sodišča. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament (Diet); 475-članski Predstavniški dom (spodnji dom), ki je izvoljen na vsaka štiri leta in 242-članski Dom svetnikov (zgornji dom), katere polovica članov je izvoljena vsaka tri leta za šestletni mandat. V spodnjem domu imajo predstavniki geografskih volilnih enot 295 mest, 180 sedežev pa je zasedenih po proporcionalnem sistemu. |
|
Volitve: |
Zadnje splošne volitve so na Japonskem potekale 27. oktobra 2024, ker je premier Shigeru Ishiba predčasno razpustil predstavniški dom, spodnji dom nacionalnega parlamenta. |
|
Vodstvo države: |
Konec aprila 2019 se je po 30 letnem vladanju s prestola umaknil 85 letni cesar Akihito. 1. maja 2019 ga je nasledil njegov sin Naruhito. Uradno je zasedel prestol 22.10.2019. |
|
Izvršilna oblast: |
Premier: Shigeru Ishiba (od 11.11.2024) |
Japonska je članica WTO (World Trade Organisation) in OECD (Organization for Economic Cooperation and Development). Je tudi podpisnica APEC (Asian Pacific Economic Cooperation) in od februarja 2009 ima podpisan sporazum o prosti trgovini s Švico, ki velja naslednjih 10 let, sicer pa ne pripada nobeni carinski zvezi.
Vir: EIU; Factiva, januar 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 122,4 | 123,1 | 123,8 | 124,4 | 125,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 346 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 4.607,4 | 4.214,7 | 3.746,3 | 3.902,7 | 4.057,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 37.635 | 34.234 | 30.271 | 31.379 | 32.464 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 6.409,8 | 6.189,0 | 5.985,8 | 5.791,2 | 5.619,2 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 52.353 | 50.275 | 48.369 | 46.562 | 44.955 |
| Rast BDP (v %): | 0,9 | 1,1 | 0,6 | 1,7 | 1,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 2,6 | 2,5 | 2,6 | 2,6 | 2,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 2,0 | 2,5 | 3,3 | 2,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -911,5 | -831,9 | -710,2 | -704,4 | -824,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 867,0 | 799,9 | 680,3 | 660,0 | 714,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,5 | 2,6 | 0,9 | 3,0 | 5,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 1,6 | 2,2 | -0,3 | -1,4 | 8,2 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 26,6 | 24,9 | 23,3 | 18,5 | 45,7 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 15,4+ | 107,3 | 154,0 | 128,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 24,4+ | 143,8 | 158,0 | 146,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 19 | 20 | 18 |
| Razred tveganja (op): | / | / | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2025 (posodobljeno april 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Japonske
Če vas zanima stanje Japonske na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Japonskem
Japonska je znana po strogih pravilih glede zaposlovanja tujcev. Tujci morajo za delo na Japonskem pridobiti delovni vizum. Za pridobitev delovnega vizuma je potrebno imeti delodajalca, ki bo podprl vašo prijavo, ter dokazati, da imate ustrezne kvalifikacije in znanje za opravljanje določenega dela. Dokument se izda za največ 5 let.
Na Japonskem so iskani predvsem strokovnjaki na področju informacijske tehnologije, kot so razvijalci programske opreme, strokovnjaki za umetno inteligenco in računalniški inženirji. Tudi področja, kot so zdravstvo, inženiring, izobraževanje in finance ponujajo številne priložnosti. Največ zaposlitvenih možnosti je v velemestih z velikim gospodarskim potencialom, kot so Tokio, Jokohama in Osaka.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po uradnih podatkih japonskega ministrstva za zdravje, delo in socialno skrbstvo, se je minimalna plača povišala iz 1.002 JPY na uro (6,12 EUR) v letu 2023 na 1.054 JPY (6,43 EUR) na uro v letu 2024.
Realne plače na Japonskem so novembra 2024 glede na prejšnje leto znižale za -0,5 %, kar je prva zabeležena rast v zadnjih 4 mesecih. Indeks, prilagojen za inflacijo, je kljub temu ostal negativen, saj rast plač ni dohajala inflacije.
Povprečna mesečna bruto plača na Japonskem je v novembru 2024 znašala 341.892 JPY (2.086,62 EUR). Ta številka vključuje osnovno plačo, nadurno delo in druge dodatke.
Vrednosti JPY so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -0,2 | 1,3 | 0,9 | 1,2 |
| Rast javne potrošnje | 0,9 | 1,2 | 1,0 | 1,1 |
| Rast investicij | 0,7 | 1,8 | 1,5 | 1,6 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Japonska je v letu 2023 izvozila za 660,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 702,3 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -41,9 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Japonska največ izvažala vozila, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, ostalo blago ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2023 izvozili v ZDA (20,2 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Južna Koreja, Tajvan in Hong Kong, Kitajska.
- Japonska je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, farmacevtske izdelke ter optično, tehnično in medicinsko opremo.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (22,1 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Avstralija, ZAE in Tajvan.
Japonska - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 24,9 | Vozila | 21,8 |
| Električna in elektronska oprema | 14,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 18,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,8 | Električna in elektronska oprema | 14,2 |
| Farmacevtski izdelki | 3,9 | Ostalo blago | 7,9 |
| Optična, tehn. in medic. oprema | 3,7 | Optična, tehn. in medic. oprema | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 22,1 | ZDA | 20,2 |
| ZDA | 10,6 | Kitajska | 17,6 |
| Avstralija | 8,3 | Južna Koreja | 6,5 |
| ZAE | 4,7 | Tajvan | 6,0 |
| Tajvan | 4,5 | Hong Kong, Kitajska | 4,5 |
| Slovenija (61. mesto) | <0,1 | Slovenija (79. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Japonskem so v letu 2022 znašale 214,6 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 2,5 %.
- Celotne izhodne TNI Japonske so v letu 2022 znašale 1.855,8 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 6,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Japonskem 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Japonsko
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| ZDA | 52.258 |
| Francija | 31.240 |
| Singapur | 21.029 |
| Nizozemska | 17.024 |
| Kajmanski otoki | 15.661 |
| Združeno kraljestvo | 13.029 |
| Hong Kong, Kitajska | 8.545 |
| Južna Koreja | 6.506 |
| Tajvan | 6.235 |
| Luksemburg | 5.928 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| International Business Machines Corporation | ZDA |
| Japan Universal Holdings Sprlu | Luksemburg |
| Daimler Ag | Nemčija |
| Costco Wholesale Corporation | ZDA |
| The Gap Inc | ZDA |
| Axa | Francija |
| Roche Holding Ag | Švica |
| Ab Volvo | Švedska |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
