Japonska 
Dajatve na Japonskem
Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike
1. februarja 2019 je začel veljati sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami članicami EU in Japonsko (Economic Partnership Agreement), v nadaljevanju EPA). Skupaj s splošnim sporazumom o strateškem partnerstvu (Strategic Partnership Agreement), ki se začasno uporablja od istega datuma, je osnova trgovinskih odnosov med EU in Japonsko. EPA je usmerjen zlasti v odpravljanje netarifnih omejitev, saj je trgovina med EU in Japonsko že v veliki meri liberalizirana.
31. januarja 2024 sta EU in Japonska podpisali sporazum o čezmejnem pretoku podatkov (EU Japan EPA for Data Flows and Privacy). Ko bo ratificiran, bodo dogovorjene določbe vključene v sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko.
Koristne povezave:
- Carinske stopnje pri uvozu slovenskega blaga na Japonsko in japonskega blaga v Slovenijo
- Carinska uprava: Japan Customs
- Ukrepi trgovinske politike
- Izvoz blaga z dvojno rabo
- Pomembnejši bilateralni sporazumi med državama
Obdavčevanje podjetij
Davek na dohodek podjetij
Davčna stopnja davka na dohodek podjetij znaša za družbe, katerih letni promet presega 100 mio JPY, na državni ravni 23,2%. Poleg tega družbe plačujejo še lokalni davek na ravni prefektur in na občinski ravni v višini 7% do 11% (višina je odvisna od lokacije, števila zaposlenih in višine kapitala družbe). Efektivna davčna stopnja znaša v povprečju 30% do 34% (Tokio okoli 30%).
Vlada je v začetku leta 2024 napovedala obširno davčno reformo, ki bo spremenila režim obdavčevanja podjetij na Japonskem.
Napovedana je tudi vključitev pravila minimalne davčne stopnje, znane kot GLOBE ali Steber 2, določene v okviru mednarodne davčne reforme OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki ima za cilj zagotavljanje globalne najnižje davčne stopnje v višini najmanj 15% za večnacionalne skupine in velike domače skupine z letnim konsolidiranim prihodkom nad 750 mio EUR.
Pravilo vključitve dohodka (IIR) velja za proračunska obdobja, ki se začnejo 1. aprila 2024 ali pozneje. Napovedana je tudi uvedba pravila o prenizko obdavčenem dobičku (UTPR) in uvedba kvalificiranega domačega povrhnjega davka (QDMTT).
Davčni zavezanci davka na dohodek podjetij so rezidenti (družbe, ki imajo na Japonskem registriran sedež ali center glavne uprave) in nerezidenti.
Rezidenti plačujejo davek na dohodek podjetij od dohodka, ustvarjenega na Japonskem in v tujini, nerezidenti pa od dohodka, ustvarjenega na Japonskem.
Davčna osnova je dobiček družbe (skupni letni dohodek, zmanjšan za priznane stroške).
Dividende, ki jih rezidenčna družba prejme od rezidenčne družbe, so v celoti izvzete iz davčne osnove, če je družba v stoodstotni prejemnikovi lasti ali če je prejemnik lastnik več kot 33% družbe, ki izplačuje dividende, in jih ima v lasti več kot 6 mesecev. Če je izpolnjen samo eden od teh pogojev, je 50% dividend vključenih v davčno osnovo.
Dividende, ki jih rezidenčna družba prejme od nerezidenčne družbe, so lahko ob izpolnjevanju pogojev (vsaj 25% lastniški delež najmanj 6 mesecev) 95% izvzete iz davčne osnove.
Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo in obdavčeni s standardno stopnjo davka na dohodek, pri čemer je izgube mogoče odšteti.
Izgube: neto izgube iz poslovanja se lahko pobotajo z obdavčljivim dobičkom do višine 50% (za SME v celoti). Izgube se lahko prenašajo naprej za deset let, prenos izgub nazaj je mogoč za eno leto za mala in srednja podjetja, sicer ni dovoljen.
Davčne olajšave: za R&D naložbe, za naložbe v osnovna sredstva, namenjene čistim tehnologijam idr. Napovedana davčna reforma bo predvidoma v letu 2025 uvedla številne nove spodbude.
Davek po odbitku
Dividende: 20%, 15%
Davek po odbitku za dividende, ki jih domača družba izplača nerezidentom znaša 20%, povečan za davčni pribitek v višini 2,1%, tako da znaša efektivna davčna stopnja 20,42%. Če družba kotira na borzi, je davčna stopnja 15% (efektivna 15,315%).
V skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP-št. 5/17, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% oz. 10% bruto zneska dividend, lahko slovenska podjetja uveljavljajo znižanje davka, plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.
Obresti: 20%, 15%
Davek po odbitku za obresti, ki jih domača družba izplača nerezidentom, znaša 20% (15% za obresti na depozite in obveznice). Davčna stopnja je povečana za davčni pribitek v višini 2,1%, tako da so efektivne stopnje davka po odbitku na obresti 20,42% ali 15,315%. V skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP-št. 5/17, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska obresti, lahko slovenska podjetja uveljavljajo znižanje davka, plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.
Dohodki iz pravic intelektualne in industrijske lastnine: 20%
Davek po odbitku iz naslova plačila uporabe pravic industrijske lastnine in intelektualne lastnine, ki jih rezidenčna družba plača nerezidenčni družbi znaša 20%. Davčna stopnja je povečana za davčni pribitek v višini 2,1%, tako da znaša efektivne stopnja 20,42%.
V skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP-št. 5/17, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska licenčnin, lahko slovenska podjetja uveljavljajo znižanje davka, plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.
Plačila podpornih tehničnih storitev in druga plačila: 20%
Plačila storitev tehnične podpore, kot tudi za druga plačila, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi so obdavčena s 20% stopnjo davka po odbitku. Davčna stopnja je povečana za davčni pribitek v višini 2,1%, tako da znaša efektivne stopnja 20,42%.
V skladu s sklenjenim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja MP-št. 5/17 je mogoče v nekateri primerih uveljavljati ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska obresti, lahko v nekaterih primerih slovenska podjetja uveljavljajo znižanje davka, plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.
Davek na potrošnjo (Consumption tax)
Oktobra 2023 je prišlo do pomembne spremembe na področju davka na potrošnjo. Nova pravila uvajajo »sistem kvalificiranih računov«, ki jih lahko izdajajo le davčni zavezanci, ki so registrirani pri davčnem uradu kot »izdajatelj kvalificiranih računov«.
Po novem je odbitek davka na potrošnjo mogoč le na podlagi kvalificiranega računa (ob upoštevanju določenih izjem). V prehodnem obdobju od oktobra 2023 do oktobra 2029 bo delen odbitek mogoč tudi brez kvalificiranih računov (80% prva tri leta in 50% naslednja tri leta).
Davčna stopnja znaša 10% (7,8% na državni in 2,2% na lokalni ravni). Ničelna stopnja velja za izvoz storitev, za nekatero blago (npr. hrana) pa velja 8% znižana stopnja.
Registracija: družbe, katerih letni promet presega 10 mio JPY morajo biti registrirane za davek na potrošnjo; ostale se lahko registrirajo, če se tako odločijo (odločitev je obvezujoča za obdobje dveh let).
Glavni za podjetja relevantni davčni predpisi:
- Zakon o davku na podjetja,
- Zakon o davku na potrošnjo.
Japonska je 7. junija 2017 podpisala MLI (večstranska konvencija za preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in preusmerjanja dobička, znana tudi kot multilateralni instrument - MLI), in ga ratificirala 26. 9. 2018. Pri uveljavljanju ugodnosti iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja je treba upoštevati tudi spremembo uporabe posameznih določb sporazuma v skladu z MLI.
Koristne povezave:
- Davčna uprava: NTA (National Tax Authority)
Posodobljeno: maj 2024
Poglejte si tudi:
