Naložbe v čisto energijo povečujejo odvisnost od Kitajske

Države po vsem svetu si prizadevajo za zmanjšanje emisij in vlaganja v čisto energijo. To pa posledično povzroča, da so svetovna gospodarstva še bolj odvisna od Kitajske, ki ne le v veliki meri prevladuje v tem sektorju, temveč je skokovito povečala tudi svoje industrijske zmogljivosti.
 

Odvisnost od Kitajske je okrepila konkurenco v ZDA in Evropi

Kitajska obvladuje 80 % svetovnega trga sončne energije, vključno s solarnimi paneli, katerih cena je za polovico nižja od panelov, proizvedenih drugje.

Na Kitajskem so 3/4 proizvodnih zmogljivosti baterij za električne avtomobile in največja podjetja v tem sektorju. Kitajska obvladuje vse stopnje proizvodne verige, od strojev in surovin za izvoz, do električnih vozil in najsodobnejših solarnih modulov.

Ta odvisnost je razburila azijske gospodarske tekmece in okrepila konkurenco v ZDA in Evropi.

Ker so podnebne politike vedno bolj prepletene z geopolitiko, države iščejo rešitve, ki ščitijo gospodarstva držav, vendar ne upočasnijo tempa energetskega prehoda.

Oktobra lani je Geoffrey Pyatt, uradnik ameriškega State Departmenta za energetske vire, na dogodku o zemeljskem plinu v Washingtonu dejal, da je treba zagotoviti, da se v sektorjih vetrne, jedrske in vodikove energije ne ponovi scenarij področij sončnih celic in silicijevih rezin, kjer ima Kitajska monopol nad različnimi elementi proizvodne verige. Pozval je k previdnosti, da se obdobja evropske odvisnosti od ruske nafte in plina ne nadomestijo s kolektivno odvisnostjo od kitajske čiste tehnologije in kritičnih mineralov.

Podobni pomisleki so bili izraženi v Evropi, ki je glavna destinacija kitajskega izvoza električnih avtomobilov. Po podatkih mednarodne agencije za energijo IEA, je Kitajska kar 8 od 10 avtomobilov, namenjenih za izvoz, v letu 2021 poslala na evropski trg.

Konec lanskega leta je Evropska komisija začela preiskavo, da bi ocenila uvedbo kazenskih uvoznih tarif za zaščito evropskih proizvajalcev pred kitajskimi vozili, vključno z BYD, pa tudi z drugimi znamkami, proizvedenimi v državi, kot so Tesla, BMW in Renault.

Po podatkih IEA ima Kitajska trenutno 75 % proizvodne zmogljivosti za litij-ionske baterije, ki se uporabljajo v električnih vozilih, kar znaša 1,2 TWh. Za primerjavo, preostali svet skupaj proizvede 0,37 TWh. Po ocenah analitikov se bo proizvodna zmogljivost Kitajske še povečala in bo do leta 2030 dosegla 4,65 TWh.
 

Glavni kitajski sektor tehnološke in tržne prevlade je sončna energija

Analiza britanskega svetovalnega podjetja Wood Mackenzie je pokazala, da je glavni kitajski sektor tehnološke in tržne prevlade sončna energija, z 80 % trga komponent in že pripravljenih solarnih modulov.



Preberite še: Prevlada Kitajske v dobavni verigi solarne opreme

V letu 2023 je Kitajska v sektor sončne energije vložila 130 mlrd USD, potem ko je povečala ne le svojo zmogljivost za zadovoljevanje tujega povpraševanja, ampak tudi domače povpraševanje, saj je Kitajska tudi največja onesnaževalka na planetu in je investirala v tehnologijo za čiščenje svoje energetske matrike.
S to naložbo naj bi od letos naprej začela dosledno zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida.

Po oceni Bloomberga je Kitajska samo leta 2023 namestila več sončnih kolektorjev kot ZDA v vsej svoji zgodovini. Po podatkih nacionalne uprave za energijo, je država lani dodala 216,9 GW svoji zmogljivosti za proizvodnjo sončne energije. Za primerjavo, leta 2022 je povečanje, ki je bilo že rekordno, znašalo 87,4 GW. Zmogljivost leta 2023 je bila na Kitajskem večja od celotne zmogljivosti ZDA, ki znaša 175,2 GW.

Podatki IEA kažejo na širitev kitajskih zmogljivosti sončne energije v zadnjem desetletju. Leta 2010 je Kitajska proizvedla 55,7 % svetovnih solarnih modulov. Leta 2021 se je ta delež povečal na 74,7 %. Podobno gibanje se je zgodilo s komponentami modulov, kot so rezine in polisilicij.

Te širitve ni poganjal samo izvoz, ampak tudi eksplozija povpraševanja na kitajskem domačem trgu, saj si je Kitajska zastavila cilj, da doseže ogljično nevtralnost do leta 2060. Leta 2010 je 3,5 % svetovnega povpraševanja po solarnih modulih prihajalo iz Kitajske. Leta 2021 je ta delež poskočil na 36,4 %.

Po podatkih podjetja Wood Mackenzie je solarni modul, proizveden na Kitajskem, trenutno za 50 % cenejši, kot če bi bil izdelan v Evropi, ter za 65 % cenejši kot tisti, izdelan v ZDA. V Braziliji je po oceni Absolarja (Brazilsko združenje za fotovoltaično sončno energijo) razlika tudi 50 %, kar pomeni, da nacionalno izdelani paneli stanejo dvakrat več kot kitajski.
 

Države kratkoročno ne morejo vlagati v sončno energijo brez uporabe kitajskih izdelkov

Tveganja koncentracije tega pomembnega sektorja gospodarstva v eni državi so bila najbolj očitna v pandemiji, ko so se zaradi omejitvenih ukrepov v letih 2021 in 2022 zaprle tovarne na Kitajskem, ter kasneje v ukrajinski vojni, ko je bil del Evrope odvisen od ruskega zemeljskega plina.

Toda države kratkoročno ne morejo vlagati v sončno energijo brez uporabe kitajskih izdelkov.

Potem ko je EU med letoma 2013 in 2018 sprejela protidampinške in protisubvencijske ovire, je prišlo v Evropi do velikega upad vgradnje solarnih modulov. Namestitve so se potem ponovno povečale po odstranitvi ukrepov.

Države, kot so Indija, Turčija in ZDA, omejujejo uvoz kitajskih komponent, da bi spodbudile domačo proizvodnjo, vendar so še vedno odvisne od uvoza polisilicija, rezin in celic.

Tudi tiste države, ki imajo dostop do teh materialov, so odvisne od drugih kitajskih delov, kot so kaljeno steklo in aluminijasti okvirji.

Kitajska vlada je javno povedala, da razmišlja o prepovedi izvoza strojev, ki se uporabljajo za proizvodnjo teh materialov Kitajska ima že 96 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti rezin in to bi drugim državam nedvomno še dodatno otežilo izgradnjo lastnih zmogljivosti.
 

Latinska Amerika je postala eno glavnih središč kitajskih naložb v čisto energijo 

Kitajska trenutno v Braziliji, Argentini, Čilu, Kolumbiji in Mehiki obratuje, gradi in načrtuje 35 sončnih in vetrnih elektrarn.

Leta 2019 se je zmogljivost vetrne energije, ki jo nadzorujejo kitajska podjetja v regiji, povečala z 1,6 GW na 3,2 GW.

Sončna zmogljivost se je medtem povečala s 363 MW na 1,4 GW.


Viri: Factiva, CE NoticiasFinancieras

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
Jugovzhodna Azija je nastajajoča zelena industrijska sila

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na kitajski trg

Poslovno sodelovanje Kitajske s Slovenijo



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.