Podnebna kriza že vpliva na turistični sektor
Vpliv podnebne krize na turizem
Turizem ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. V letu 2022 je globalni sektor potovanj in turizma predstavljal 7,6 % svetovnega BDP. Turizem je tudi ključnega pomena za številna gospodarstva.
Podnebna kriza je že začela spreminjati podobo številnih turističnih destinacij in bo imela v prihodnje velik vpliv na turistični sektor in na gospodarstva, ki so odvisna od turizma.
Grčija
Grčija, kjer turizem ustvari 15 % BDP, je morala zaradi požarov na Rodosu evakuirati več kot 2.000 turistov. Medtem so v Atenah zaradi visokih temperatur, ki so presegle 45 °C, zaprli Akropolo, glavno turistično atrakcijo.
Italija
V Rimu v Italiji so se turisti zaradi vročinskega vala, ki je poleti zajel Italijo, predčasno vračali domov, bolnišnice pa so beležile naraščajoče število nujnih zdravstvenih primerov. Sprejemi v eni od tamkajšnjih bolnišnic so dosegli najvišjo raven od pandemije Covid-19.
Visoke temperature so povzročile predčasen zaključek počitnic številnim turistom, nekaterim pa so celo preprečile, da bi se na počitnice sploh odpravili.
ZDA
Tudi letala težje vzletijo v vročih razmerah, saj je zaradi visokih temperatur zrak manj gost. Letalske družbe ZDA, ki letijo iz Las Vegasa, so morale zaradi visokih temperatur, ki so presegle 46 °C, letos poleti zmanjšati število potnikov, količino prtljage ali zmanjšati količino goriva. Nekateri leti so bili celo odloženi, dokler se temperature niso spustile.
Karibi
Karibi so leta 2022 pritegnili več kot 28 mio obiskovalcev, njihovo gospodarstvo pa je bolj odvisno od potovanj in turizma kot katera koli druga regija. Turizem na Arubi in Britanskih Deviških otokih predstavlja kar 90 % BDP.
Gladina morja se v teh nizko ležečih državah dviguje skoraj 10 % hitreje od svetovnega povprečja, poroča Svetovno meteorološko združenje. Velika večina počitniških letovišč na Karibih je obalnih, od katerih jih je kar 60 % ogroženih zaradi dviga morske gladine.
Na turistični potencial Karibov vplivata tudi beljenje koral in vse večja suša.
Azija
Najbolj priljubljene obalne destinacije jugovzhodne Azije trpijo okoljsko škodo zaradi onesnaževanja in prekomernega turizma. Med najbolj prizadetimi so Tajska Maya Bay, malezijski otok Sipadan in filipinski otok Boraca. Nekatere države v regiji že zapirajo turistične kraje, da bi najbolj poškodovanim območjem dali čas, da si opomorejo.
Ker je glavna motivacija turistov, da pridejo v regijo, odvisna od lokalne pokrajine, biotske raznovrstnosti, dediščine in kultur, je preživetje sektorja odvisno od zmožnosti obdržati in ohraniti čim več teh naravnih virov.
Afrika
Afriške safarije bi prav tako lahko prizadela podnebna kriza, saj bo po napovedih do leta 2.100 povzročila izgubo več kot polovice vrst ptic in sesalcev na celini ter povzročila velike izgube rastlinskih vrst.
Afrika že sprejema ukrepe za zaščito naravnih danosti celine. Sejšelski otoki ob vzhodni Afriki so na primer v nacionalno ustavo že dodali smernice za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst.
Trajnostni turizem, ki temelji na naravi, je potencialno velika gospodarska gonilna sila za Afriko in bi lahko ustvaril 40 % več delovnih mest kot kmetijstvo, pravi Program ZN za okolje.
Španija
Obsežna izguba zemlje že posega v sredozemske plaže. Na eni od plaž na Mallorci v Španiji je zdaj prostora za polovico manj koč, kot jih je bilo včasih, pa tudi manj za ležalnikov.
Francija
Visoke temperature skrbijo tudi organizatorje olimpijskih iger leta 2024 v Parizu v Franciji. Pozorno spremljajo dolgoročne vremenske modele, pri čemer je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach dejal, da podnebna kriza vpliva na to, kako bodo športni dogodki, ki postajajo glavno gonilo turizma, organizirani po vsem svetu.
Alpske dežele
Prizadete so tudi turistične destinacije v hladnejšem podnebju.
Območje Alp privabi približno 120 mio turistov letno, turizem pa je ključnega pomena za gospodarstvo številnih alpskih mest. Smučanje in deskanje sta glavni dejavnosti, ki privabljata številne obiskovalce. A naraščajoče globalne temperature so v zadnjih 50 letih zmanjšale sezonsko snežno odejo v Alpah za 8,4 % na desetletje.
Smučarsko središče Whistler v Kanadi se je na podnebne spremembe odzvalo z dodatno ponudbo aktivnosti brez snega in to tako uspešno, da zdaj poleti ustvari več prihodkov kot pozimi.
Toda takšno prilagajanje ni realna možnost za turistične destinacije, kot so obalna letovišča. Ker obalni turizem predstavlja več kot 60 % evropskih počitnic in več kot 80 % prihodkov od turizma v ZDA, bodo turistična industrija in države, ki so odvisne od nje, morda morale nujno premisliti o svojem delovanju.
Globalni turistični sektor ustvari približno 1/10 emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebno krizo
World Weather Attribution napoveduje, da bodo vročinski valovi v prihodnje postajali vse bolj vroči in daljši, če svet hitro ne bo prenehal uporabljati fosilnih goriv.
Po podatkih Svetovnega sveta za potovanja in turizem, globalni turistični sektor ustvari približno 1/10 emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebno krizo.
Praktično polovica vseh emisij iz prometa izvira iz svetovnega turizma. Svetovna turistična organizacija ZN ocenjuje, da naj bi se skupne emisije iz turizma v obdobju 2016 - 2030 povečale za četrtino.
Visoke temperature spreminjajo turistične vzorce
Naraščajoče temperature bodo verjetno privedle do tega, da bodo turisti potovali spomladi in jeseni namesto poleti, ter se bodo odločali za hladnejše destinacije.
Po podatkih Evropske potovalne komisije, je po lanskoletnih visokih temperaturah število ljudi, ki načrtujejo obisk Sredozemlja v juniju in novembru letos, že padlo za -10 % . Turisti namesto tega razmišljajo o potovanjih na Češko, Dansko, Irsko in v Bolgarijo.
Kako se lahko turizem prilagodi v podnebni krizi
Trajnostni turizem je eden od načinov za zaščito ogroženih držav in gospodarstev pred podnebno krizo. To je tudi eden od ciljev trajnostnega razvoja ZN.
Svetovna turistična organizacija ZN opredeljuje trajnostni turizem kot turizem, ki v celoti upošteva svoje sedanje in prihodnje gospodarske, družbene in okoljske vplive ter obravnava potrebe obiskovalcev, industrije, okolja in gostiteljskih skupnosti.
Trajnostni turizem lahko vključuje:
- omejitev števila turistov (kot se izvaja v južni Franciji za zaščito ekosistemov)
- prepoved onesnaževalih oblik prevoza (Amsterdam in Barcelona sta na primer prepovedala vstop križarkam).
- bivanje v okolju prijaznih letoviščih (ta delujejo na obnovljive vire energije, zbirajo deževnico in zmanjšujejo količine odpadkov).
- izogibanje letenju. Britanska eko-dobrodelna organizacija Possible to spodbuja s svojo pobudo Climate Perks. Podjetja iz Združenega kraljestva, ki se prijavijo, svojim zaposlenim omogočijo podaljšan plačan dopust, ki je potreben za počasnejše, okolju prijaznejše načine prevoza, kot so vlaki ali avtobusi.
- pospeševanje trenda počasnega potovanja, kjer potniki namesto obiska večjega števila destinacij, ostanejo na enem mestu in bolj celovito doživijo lokalno kulturo.
Svetovni gospodarski forum ocenjuje, da je diverzifikacija turističnih strategij in dejavnosti bistvenega pomena za države, da ustvarijo odpornost proti gospodarskim nihanjem, ublažijo preveliko odvisnost od ene same industrije in spodbujajo trajnostni razvoj, ki koristi tako lokalnim skupnostim kot okolju.
Pri tem je dolgoročno načrtovanje ključnega pomena za turistični sektor, da postane bolj odporen na tveganja, se lažje prilagodi težjim pogojem ter hkrati povečuje razvojni potencial.
Viri: Factiva, World Economic Forum, Gulf Economist
Preberite še:
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
