Vpliv rusko-ukrajinske vojne na podjetja v baltskih državah

 
Rezultati raziskave nemško-baltske gospodarske zbornice 

Rezultati nedavne poslovne raziskave, ki jo je izvedla Nemško-baltska gospodarska zbornica kažejo, da podjetja, ki poslujejo v baltskih državah, vidijo tako kratkoročne kot dolgoročne posledice vojne na svoje poslovanje.
 
Kratkoročno baltska podjetja najbolj pestijo visoke cene energije in surovin, kar večina podjetij vidi kot visoko tveganje pri poslovanju. Veliko podjetij ima tudi težave zaradi motenj v dobavni verigi in logistiki.
 
Kot dolgoročno posledico ruske vojne v Ukrajini, vidijo baltska podjetja predvsem spremembo prometnih poti, in hkrati ugotavljajo, da bo vojna dolgoročno končala ali omejila poslovne odnose z določenimi regijami. Posledično bo prišlo do večje diverzifikacije dobaviteljev, pa tudi do povečane gospodarske razdrobljenosti svetovnih regij.
 
Baltska podjetja ocenjujejo pomanjkanje kvalificiranih delavcev ter visoke stroške dela, kot eno največjih tveganj za prihodnost svojega poslovanja. Številna podjetja so za ublažitev posledic pomanjkanja kvalificiranih delavcev že uvedla razširitev internega usposabljanja, večje zaposlovanje začasnih delavcev ter zaposlovanje kvalificiranih delavcev iz tujine. Podjetja se strinjajo, da je potrebno okvirne pogoje za pridobivanje delovne sile iz tretjih držav omiliti. Predvsem pa baltska podjetja skrbijo tudi naraščajoči stroški dela, tako da nekaj manj kot 10 % podjetij že resno razmišlja o selitvi. Večina podjetij iz Baltskih držav bi kot državo za naložbe izbrala Estonijo.
 

OECD napovedi za leti 2022 in 2023 

OECD Latviji letos napoveduje najhitrejšo gospodarsko rast med baltskimi državami. Po napovedih OECD bo latvijski BDP letos zrasel za 3,5 %, prihodnje leto pa za 1,6 %. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin bo po napovedih OECD letos v Latviji zrasel za 13,3 %, prihodnje leto pa za 8,6 %. Spremembe zunanjega povpraševanja bodo prispevale k rahlemu povečanju brezposelnosti. Ta bo letos dosegla 7,2 % v letu 2023 pa 7,4 %. OECD ugotavlja, da se bo rast latvijskega izvoza upočasnila zaradi posledic ruske vojne proti Ukrajini, pomanjkanja materialov in šibkejše gospodarske aktivnosti v EU. Tudi povpraševanje po nekaterih glavnih latvijskih izvozih skupinah, vključno z lesom in hrano, se bo upočasnilo. Inflacija bo ostala visoka, kar bo zniževalo realne plače in zasebno potrošnjo.

Litvi OECD letos napoveduje 2. največjo gospodarsko rast v baltskih državah. Ta naj bi letos dosegla 1,8 %, prihodnje leto pa 1,6 %. Letos bo rast cen življenjskih potrebščin v Litvi 15,6 %, prihodnje leto pa 7,9 %. Brezposelnost v Litvi bo po napovedih OECD letos tako kot v Latviji dosegla 7,2 %, prihodnje leto pa 7,4 %.

Za estonsko gospodarstvo OECD letos napoveduje 1,3 % rast, prihodnje leto pa 1,8 % rast BDP. Rast cen življenjskih potrebščin v Estoniji bo letos 14,5 %, prihodnje leto pa 10,9 %. Po napovedih OECD bo stopnja brezposelnosti v Estoniji v letih 2022 in 2023 dosegla 7,1 %, oziroma 8,3 %.

 
Viri: Factiva, Business World Magazine, Latvian News Agency
 

Preberite še:

Izzivi rusko-ukrajinske krize

Vpliv sankcij na estonsko gradbeno in lesno industrijo

Latvijski turizem zaostaja za drugimi baltskimi državami

Priložnosti na estonskem trgu

Priložnosti na latvijskem trgu

Priložnosti na litovskem trgu