90 % estonskega trga zdravil predstavljajo uvožena zdravila
Vpogled v estonski farmacevtski trg
Estonija ima majhno farmacevtsko industrijo, a močan biotehnološki sektor, ki se hitro razvija.Estonija je podobno kot Latvija in Litva močno odvisna od uvoza zdravil, ki predstavlja več kot 90 % farmacevtskega trga.
Na estonskem farmacevtskem trgu je prisotnih približno 20 mednarodnih farmacevtskih družb. Večina je prisotna prek licenčnih pogodb z manjšimi regionalnimi podjetji ali pa ima vzpostavljeno povezavo z enim od velikih veletrgovcev.
Estonija nima večjih domačih farmacevtskih proizvajalcev in ponuja priložnosti za uvoz zdravil, skladnih z dobro proizvodno prakso in direktivo EU.
Največje lokalno podjetje je Tallinn Pharmaceutical Plant, del latvijskega Grindeksa.
Vrednost trga in napovedi
Estonski farmacevtski trg v zadnjih letih poganjajo predvsem negativni demografski trendi in povračila stroškov za zdravila s strani Estonskega sklada za zdravstveno zavarovanje (EHIF).V Estoniji se je leta 2022 prodaja farmacevtskih izdelkov povečala za 8,5 % na 484 mio EUR, kar predstavlja 1,4 % BDP.
Zdravila na recept so lani predstavljala 83,9 % celotne prodaje, od tega generična zdravila 19,2 %, patentirana zdravila pa 64,7 %.
V letu 2023 analitiki Fitch Solutions na estonskem trgu napovedujejo 7,2 % rast prodaje farmacevtskih izdelkov, ki naj bi dosegla 462 mio EUR.
Do leta 2027 naj bi trg rasel po 7 % povprečni letni stopnji ter v letu 2027 dosegel vrednost 679 mio EUR.
V obdobju dolgoročne napovedi do 2032 naj bi prodaja zdravil rasla po 6,5 % povprečni letni stopnji in dosegla 911 mio EUR.
Večina rasti porabe bo usmerjena v zdravila na recept, čeprav bo izboljšanje kupne moči potrošnikov povečalo tudi prodajo zdravil brez recepta.
Pomanjkanje zdravil na trgu
Že decembra 2019 je združenje estonskih farmacevtov opozorilo na resno pomanjkanje življenjsko pomembnih zdravil po vsej državi, saj je bilo takrat 331 od 3.000 (11 %) zdravil, registriranih pri državni agenciji za zdravila (Ravimiamet), na kritični ravni oskrbe.Medtem ko je Estonija še posebej dovzetna za pomanjkanje zdravil zaradi svojega represivnega cenovnega okolja in majhne velikosti trga, je pomanjkanje zdravil v zadnjih letih postalo tudi vseevropski problem.
O tem, kako naraščajočo stroški energije še poslabšujejo pomanjkanje zdravil na evropskem trgu, smo pisali v tem prispevku.
Estonija je še posebej dovzetna za pomanjkanje zdravil zaradi svoje cenovne politike zdravil. Zunanje referenčne cene veljajo za patentirana zdravila, ki so vključena v estonski nacionalni seznam povračil, pri čemer je najvišja cena v košarici referenčnih cen, ki vključuje Madžarsko, Latvijo in Litvo.
Ker vse te države uporabljajo metodologije, ki znižujejo cene zdravil v primerjavi s povprečjem v Evropi, so cene zdravil v Estoniji relativno nizke. To odpira priložnosti za trgovce, ki kupujejo zdravila v Estoniji, potem pa jih izvozijo v druge evropske države z višjimi cenami, kot sta Nemčija ali Združeno kraljestvo. Takšen izvoz zdravil omejuje preskrbo bolnikov v Estoniji in tudi prispeva k pomanjkanju zdravil na estonskem trgu.
Uvoz in izvoz
Leta 2022 je estonski farmacevtski izvoz po ocenah dosegel 109 mio EUR. Po napovedih naj bi rast izvoza v letu 2023 znašala 9,6 % in dosegla 120 mio EUR.V prihodnjih 5 letih naj bi izvoz rasel po 7,3 % povprečni letni stopnji ter leta 2027 dosegel vrednost 173 mio EUR.
Estonski Farmacevtski uvoz je leta 2022 dosegel 668 mio EUR. Po napovedih se bo leta 2023 povečal za 7,9 % in dosegel 721 mio EUR.
V obdobju 2023 - 2027 naj bi uvoz rasel po 6,5 % povprečni letni stopnji in leta 2027 dosegel 917 mio EUR.
Negativni trgovinski primanjkljaj Estonije v farmacevtski trgovini se bo v naslednjih 5 letih povečal s 601 mio EUR leta 2023 na 743 mio EUR leta 2027.
Glavni uvozni trgi so Nemčija, Litva, Francija, Švica in Švedska.
Uvoz bo v prihodnjih letih še naprej enakomerno naraščal, saj je trg še naprej močno odvisen od uvoženih zdravil, zlasti visokotehnoloških izdelkov.
Multinacionalke se pogosto odločijo za oskrbo Estonije prek uvoza iz drugih distribucijskih centrov srednje in vzhodne Evrope.
Maloprodaja farmacevtskih izdelkov v Estoniji
Estonija ima največjo koncentracijo lekarniških verig med vsemi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, zaradi česar je uvedla stroge lekarniške predpise, da bi nadzorovala hitro širitev trga.Zdravila v Estoniji se prodajajo v splošnih ali bolnišničnih lekarnah. Splošne lekarne morajo biti označene z besedo 'Apteek' (lekarna) in z imenom podjetja.
Splošne lekarne lahko ponujajo tudi storitve e-lekarne na spletu, če je e-recept izdan in zabeležen v estonskem centru za recepte.
Po pilotnem programu testiranja nove tehnologije in skladnosti s sistemom, so maloprodajne lekarne v začetku leta 2010 začele prodajati zdravila na e-recepte, da bi sčasoma postopoma opustile pisne recepte.
Splošne lekarne imajo pravico nabavljati zdravila od drugih lekarn in pooblaščenih veletrgovcev v državi. Lekarnam pa je prepovedano, da same uvažajo zdravila.
Na začetku leta 2022 je bilo v Estoniji 475 splošnih lekarn z licenco (475 splošnih lekarn, ki so imele 97 podružničnih lekarn) in 23 bolnišničnih lekarn.
Povprečno razmerje maloprodajnih lekarn v Estoniji je bilo 1. januarja 2021, ena lekarna na 2.775 prebivalcev, v Talinu, Narvi in okrožju Harju pa je razmerje nad 3.000 ali več prebivalcev na eno lekarno.
Po zakonu, ki je začel veljati aprila 2020, morajo biti lekarne v Estoniji v večinski lasti poklicnih farmacevtov in ločene od proizvajalcev zdravil in veletrgovcev. Z zakonom se poskuša zagotoviti integriteto lekarniških storitev in spodbujati svobodno konkurenco med trgovci na drobno, z odpravo komercialnih spodbud in vpliva veletrgovskih verig in proizvajalcev zdravil.
