Iran

Tudi po nekaj letih recesije in ameriških sankcij je Iran eno največjih gospodarstev v regiji.

Iransko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza nafte in plina, ki predstavljata glavni vir državnih prihodkov. Iran ima 2. največje zaloge zemeljskega plina in 4. največje zaloge surove nafte. Kljub temu ima Iran bolj raznoliko gospodarstvo kot večina drugih držav proizvajalk nafte v regiji.

Čeprav naftni in plinski proizvodi prevladujejo v iranskem izvozu in predstavljajo približno 80 % celotnih izvoznih prihodkov, se vse večji poudarek namenja tudi izvozu ne-naftnih proizvodov, kot so petrokemični proizvodi, kmetijski pridelki in industrijsko blago.

Iranska vlada si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva onkraj nafte, s spodbujanjem domače proizvodnje, kmetijstva in razvijajočega se tehnološkega sektorja. Vendar rast zasebnega sektorja ovirajo državni nadzor, regulativna neučinkovitost in korupcija. Država ima v lasti največja podjetja, zlasti v energetskem, finančnem in industrijskem sektorju.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 53 % BDP, sledita mu industrija z 38 % in kmetijstvo z 9 %.

Storitveni sektor zaposluje približno polovico delovne sile in se je v zadnjih letnih izkazal za pomembno gonilo rasti ne-naftnega sektorja. Finančne storitve, ki jih nadzira Centralna banka Irana, se soočajo z izzivi zaradi mednarodnih sankcij, ki omejujejo tuje naložbe in dostop do globalnih finančnih sistemov. Segment storitev IKT je v vzponu, saj si država prizadeva za dosego 10 % deleža digitalnega gospodarstva BDP. Kljub velikemu potencialu turizma, ki temelji na bogati zgodovinski in naravni dediščini Irana, sektor trpi zaradi geopolitičnih napetosti in negativne mednarodne percepcije.

Industrijski sektor je ključen del iranskega gospodarstva, ki pomembno prispeva k BDP, zaposlovanju in izvozu. Poleg naftne industrije spadajo med pomembnejše industrijske panoge še tekstilna industrija, avtomobilska industrija, živilsko-predelovalna industrija, petro-kemična industrija, proizvodnja cementa in gradbeništvo. Avtomobilska industrija je ena najpomembnejših industrij v državi, z domačimi podjetji, kot sta Iran Khodro in SAIPA, ki obvladujeta več kot 90 % domače proizvodnje.

Kmetijski sektor zaposluje približno 17 % delovne sile. Raznolika geografija države omogoča pridelavo številnih kultur, med katerimi so osnovne pšenica, ječmen in riž, poleg tega Iran prideluje tudi pistacije, žafran, granatna jabolka in dateljne. Živinoreja, zlasti reja koz in ovac, je razvita v ne-namakalnih območjih, pomemben pa je tudi ribolov ob Kaspijskem jezeru in Perzijskem zalivu. Modernizacija kmetijstva, vključno z namakalnimi sistemi, je povečala produktivnost, vendar suša in slaba tla v puščavskih regijah omejujejo potencial.
 

Poslovne priložnosti v Iranu

Iran se ponaša z velikim številom prebivalcev, mladostnim demografskim profilom, bogastvom ogljikovodikov in razvejanim gospodarstvom, kar predstavlja številne tržne priložnosti.

Potrošniški trg hitro raste. Ker je država priča urbanizaciji in modernizaciji, je povpraševanje po inovativnih izdelkih in storitvah v porastu.
 
Glavna usmeritev diverzifikacije gospodarstva je odmik od naftne odvisnosti in razvoj težke industrije.
 
Sektorji v iranskem gospodarstvu, ki potrebujejo naložbe, da bi zmanjšali odvisnost od naftnega sektorja, so:
 

• kmetijstvo in predelava hrane
• gospodarska in finančna infrastruktura
• promet
• gradbeništvo
• proizvodnja
• energetika
• IKT

Modernizacija iranskega gospodarstva vključuje razvoj infrastrukture, industrijskih sredstev in digitalne ekonomije.

Zaradi gospodarskih sankcij ima Iran omejen dostop do industrijske opreme, zato potrebuje strojno in industrijsko opremo, kar predstavlja veliko priložnost za tuje ponudnike.

Priložnosti so tudi v IKT sektorju, saj prenova industrije zahteva tudi izvajanje sodobnega upravljanja IT.

Vzpon e-trgovine je na novo definiral način nakupovanja Irancev in predstavlja cvetoč trg za tuja podjetja.

Perspektiven sektor v Iranu je tudi biotehnologija. Še posebno se hitro razvija segment matičnih celic.

Več o poslovnih priložnostih na iranskem trgu si preberite tukaj

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje

Iran se pri mednarodni trgovini sooča z resnimi izzivi, saj mednarodne sankcije močno omejujejo izvoz nafte in plina ter otežujejo uvoz ključnih izdelkov, kar zmanjšuje dostop do globalnih trgov.

Poleg tega valutna nestabilnost, logistične ovire in regulativna neučinkovitost dodatno zavirajo konkurenčnost ter zmanjšujejo učinkovitost trgovinskih tokov.

Obstaja možnost, da bodo nekatere vrste uvoza označene kot blago z dvojno rabo (s potencialno uporabo v jedrski industriji, industriji balističnih izstrelkov in brezpilotnih letal), zlasti v proizvodnem sektorju, ter tako prepovedane s sankcijami ZDA. 

 
Uvoz in izvoz Slovenije v Iran

Blagovna menjava med Slovenijo in Iranom je v letu 2024 dosegla 43 mio EUR, s čemer se je Iran uvrstil na 67. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

 
Več o uvozu in izvozu Slovenije v Iran preberite tukaj 

   

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.