Združeni arabski emirati 
Predstavitev gospodarstva Združenih arabskih emiratov
Predstavitev države
| Uradni naziv | Al Imarat al Arabiyah al Muttahidah /Združeni arabski emirati |
| Mednarodna oznaka | AE/ARE |
| Glavno mesto | Abu Dhabi |
| Velikost (km2) | 83.600 |
| Prebivalci (mio) | 10,1 |
| Uradni jezik | Arabščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (76 %), kristjani (9 %) |
| Denarna enota | Dirham (AED) |
| Čas | GMT + 4, Slovenija +3. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 971 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dubai | 3.411.200 |
| Abu Dhabi | 2.908.173 |
| Sharjah | 1.230.004 |
| Ras al-Khaimah | 345.000 |
| Fujairah | 292.358 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Federacija sedmih emiratov: Abu Dhabi, Dubai, Sharjah, Ajman, Ras al-Khaimah, Umm al-Qaiwain in Fujairah |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1971 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Zvezni državni svet šteje 20 imenovanih članov in 20 izvoljenih članov, ki zastopajo posamezne emirate. Zvezni državni svet ima le posvetovalno vlogo. |
|
Vodstvo države: |
Vrhovni svet, ki ga sestavlja sedem emirjev, izmed svojih članov izvoli predsednika. Po smrti očeta novembra 2004, je šejk Khalifa bin Zayed al Nahyan postal vladar Abu Dhabija in bil izvoljen za predsednika ZAE. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov (kabinet), ki ga vodi predsednik vlade, imenuje Vrhovni svet vladarjev. Vsako državo zastopa vsaj po en minister skupaj z višjimi uradniki v večjih emiratih. Svet ministrov predlaga zakonodajo, ki jo ratificira Vrhovni svet vladarjev, ki tudi oblikuje politiko in se formalno sestaja približno enkrat letno. Zadnja rekonstrukcija vlade je bila februarja 2016. Predsednik: Khalifa bin Zayed al-Nahyan Premier in podpredsednik: Mohammed bin Rashid al-Maktoum |
ZAE so član WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development ) in podpisnik GAFTA (Greater Arab Free Trade Area).
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,5 | 10,3 | 10,1 | 9,9 | 9,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 139 | 138 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 439,8 | 420,6 | 367,4 | 314,7 | 372,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 42.022 | 40.873 | 36.425 | 31.825 | 38.125 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 693,0 | 647,7 | 594,8 | 579,1 | 620,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 66.221 | 62.941 | 58.958 | 58.553 | 63.527 |
| Rast BDP (v %): | 4,4 | 4,5 | 3,3 | -6,1 | 3,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | / | 5,0 | 2,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,7 | 3,5 | 0,2 | -2,1 | -1,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -244,1 | -228,8 | -213,8 | -184,9 | -208,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 337,1 | 324,2 | 292,8 | 239,6 | 280,1 |
| Izvoz blaga in storitev (v % BDP): | 108,7 | 109,4 | 106,8 | 93,4 | 96,8 |
| Uvoz blaga in storitev (v % BDP): | 71,4 | 70,4 | 71,9 | 68,8 | 70,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 17,5 | 16,2 | 15,0 | 17,5 | 15,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 16,5+ | 88,0 | 80,3 | 74,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1,2+ | 25,3 | 2,5 | 7,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 30 | 30 | 30 | 33 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača ni zakonsko predpisana. Povprečna mesečna bruto plača pa je v začetku leta 2022 znašala 19.600 AED ali 4.486,35 EUR.
Vrednosti AED so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Struktura potrošnje (v odstotku BDP)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 34,5 | 32,6 | 33,9 | 36,4 |
| Rast javne potrošnje | 11,8 | 10,8 | 10,8 | 11,4 |
| Rast investicij | 16,9 | 15,9 | 16,2 | 17,2 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
ZAE - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 15,0 | Mineralna goriva, olja | 49,6 |
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 14,6 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 25,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,4 | Plastika in plastični izdelki | 3,6 |
| Vozila | 6,5 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 3,6 |
| Mineralna goriva, olja | 4,4 | Električna in elektronska oprema | 1,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2019 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2019 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 15,2 | Savdska Arabija | 7,6 |
| Indija | 10,0 | Indija | 4,6 |
| ZDA | 7,5 | Švica | 4,3 |
| Japonska | 4,7 | Irak | 4,3 |
| Nemčija | 3,8 | Oman | 3,4 |
| Slovenija (98. mesto) | <0,1 | Slovenija (123. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Združenih arabskih emiratih so v letu 2018 znašale 118,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,5 %. Celotne izhodne TNI Združenih arabskih emiratov so v letu 2018 znašale 118,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 12,7 %.Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Združenih arabskih emiratih 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 160,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Indija in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju nepremičnin. hotelirskega sektorja in turizma.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 26.514,5 |
| Indija | 24.082,0 |
| Združeno kraljestvo | 13.920,2 |
| Japonska | 10.360,8 |
| Nemčija | 8.614,7 |
| Druge države | 76.748,6 |
| Skupaj | 160.240,7 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 25.886,4 |
| Hoteli in turizem | 25.272,6 |
| Finančne storitve | 10.567,9 |
| Transport | 8.491,8 |
| Poslovne storitve | 7.050,0 |
| Drugi sektorji | 82.972,0 |
| Skupaj | 160.240,7 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Marriott International | 1.425,8 |
| Premier Inn | 1.127,1 |
| IBM | 592,3 |
| DHL Express | 553,8 |
| Standard Chartered Bank | 260,7 |
| Nokia | 170,2 |
| HSBC | 155,7 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
