Združeni arabski emirati 
Predstavitev gospodarstva Združenih arabskih emiratov
Predstavitev države
| Uradni naziv | Al Imarat al Arabiyah al Muttahidah /Združeni arabski emirati |
| Mednarodna oznaka | AE/ARE |
| Glavno mesto | Abu Dhabi |
| Velikost (km2) | 83.600 |
| Prebivalci (mio) | 10,1 |
| Uradni jezik | Arabščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (76 %), kristjani (9 %) |
| Denarna enota | Dirham (AED) |
| Čas | GMT + 4, Slovenija +3. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 971 |
Prebivalstvo Združenih arabskih emiratov
Združeni arabski emirati imajo 10,1 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Dubai | 3.411.200 |
| Abu Dhabi | 2.908.173 |
| Sharjah | 1.230.004 |
| Ras al-Khaimah | 345.000 |
| Fujairah | 292.358 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Federacija sedmih emiratov: Abu Dhabi, Dubai, Sharjah, Ajman, Ras al-Khaimah, Umm al-Qaiwain in Fujairah |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1971 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni Zvezni državni svet šteje 20 imenovanih članov in 20 izvoljenih članov, ki zastopajo posamezne emirate. Zvezni državni svet ima le posvetovalno vlogo. |
|
Vodstvo države: |
14. maja 2022 je predsednik postal MUHAMMAD bin Zayid Al-Nuhayan, ki ga je zvezni vrhovni svet izvolil za predsednika po smrti predsednika KHALIFE bin Zayida Al-Nuhayana 13. maja 2022. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov (kabinet), ki ga vodi predsednik vlade, imenuje Vrhovni svet vladarjev. Vsako državo zastopa vsaj po en minister skupaj z višjimi uradniki v večjih emiratih. Svet ministrov predlaga zakonodajo, ki jo ratificira Vrhovni svet vladarjev, ki tudi oblikuje politiko in se formalno sestaja približno enkrat letno. Zadnja rekonstrukcija vlade je bila februarja 2016. Predsednik: Khalifa bin Zayed al-Nahyan Premier in podpredsednik: Mohammed bin Rashid al-Maktoum (od 5.1.2006) |
ZAE so član WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development ) in podpisnik GAFTA (Greater Arab Free Trade Area).
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,2 | 10,0 | 9,7 | 9,5 | 9,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 139 | 138 | 136 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 484,4 | 472,1 | 362,6 | 314,7 | 372,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 47.493 | 47.079 | 37.237 | 32.974 | 38.125 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 733,1 | 676,6 | 603,6 | 579,2 | 620,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 71.878 | 67.473 | 61.994 | 60.684 | 63.527 |
| Rast BDP (v %): | 4,7 | 5,9 | 3,8 | -4,8 | 3,4 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | / | / | 3,9 | 5,0 | 2,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,1 | 5,1 | 0,2 | -2,1 | -1,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -272,3 | -249,9 | -206,5 | -185,8 | -208,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 379,0 | 365,5 | 273,4 | 238,7 | 280,1 |
| Izvoz blaga in storitev (v % BDP): | 114,6 | 113,8 | 106,0 | 93,4 | 96,8 |
| Uvoz blaga in storitev (v % BDP): | 73,0 | 69,5 | 72,0 | 68,8 | 70,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 20,9 | 23,7 | 17,5 | 17,4 | 15,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 58,6+ | 88,0 | 80,3 | 74,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3,7+ | 25,3 | 2,5 | 7,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 30 | 30 | 30 | 33 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 16 | 11 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača ni zakonsko predpisana. Povprečna mesečna bruto plača pa je v začetku leta 2022 znašala 19.600 AED ali 4.486,35 EUR.
Vrednosti AED so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Struktura potrošnje (v odstotku BDP)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 34,5 | 32,6 | 33,9 | 36,4 |
| Rast javne potrošnje | 11,8 | 10,8 | 10,8 | 11,4 |
| Rast investicij | 16,9 | 15,9 | 16,2 | 17,2 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Združeni arabski emirati so v letu 2021 izvozili za 292,8 mlrd EUR blaga, uvozili pa za 213,8 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 79,0 mlrd EUR.
- V letu 2021 so ZAE največ izvažali nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, aluminij, plastiko ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Indijo (17,9 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Japonska, Iran in Singapur.
- ZAE so v letu 2021 največ uvažali bisere, drage kamne, plemenite kovine, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila ter nafto in plin.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (20,8 % od celotnega uvoza), sledijo Indija, ZDA, Hong Kong Kitajska in Nemčija.
ZAE - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 16,0 | Mineralna goriva, olja | 55,7 |
| Električna in elektronska oprema | 14,6 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 21,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,5 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 3,6 |
| Vozila | 6,4 | Plastika in plastični izdelki | 3,3 |
| Mineralna goriva, olja | 5,3 | Železo in jeklo | 1,6 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 20,8 | Indija | 17,9 |
| Indija | 12,3 | Kitajska | 13,8 |
| ZDA | 8,3 | Japonska | 13,1 |
| Hong Kong, Kitajska | 4,8 | Iran | 8,0 |
| Nemčija | 4,1 | Singapur | 6,1 |
| Slovenija (64. mesto) | <0,1 | Slovenija (85. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, julij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v ZAE so v letu 2020 znašale 132,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 6,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Združenih arabskih emiratih 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
