Albanija

Gospodarske panoge Albanije

Gospodarstvo

Albanija je bila nekdaj zaprta država s centralno planskim gospodarstvom, danes pa je država v razvoju s sodobnim tržnim gospodarstvom. Negativni učinki gospodarske krize so znatno upočasnili gospodarstvo, a od leta 2014 se albansko gospodarstvo stalno izboljšuje. Gospodarska rast je v letu 2017 znašala 3,9 %.  Albansko gospodarstvo je ranljivo in v veliki meri odvisno od zunanje institucionalne pomoči. Neustrezen pravosodni sistem, korupcija ter zastarela infrastruktura pripevajo k slabemu poslovnemu okolju v Albaniji, kar otežuje privabljanje tujih naložb. 

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor, ki predstavlja manj kot četrtino BDP in zaposluje 42 % aktivnega prebivalstva, je zaradi pomanjkanja sododbne opreme omejen predvsem na male družinske kmetije in samooskrbno kmetijstvo. Kmetijska proizvodnja je skoncentrirana na pridelavo pšenice, koruze, bombaža, krompirja, oliv, tobaka, sadja in vina. Pomemben sektor je tudi živinoreja in pridelava mleka. Kmetijstvo ni modernizirano in privatizirano, zato je precej neučinkovito. 

 

Industrijski sektor ustvari 24 % BDP in zaposluje nekaj okoli 12 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so živilska, tekstilna in oblačilna industrija, rudarstvo, kemična in lesna industrija (gradbeništvo) ter transport. 

 

Storitveni sektor zaposluje približno 46 % vseh zaposlenih in ustvari 54 % BDP. Turizem, telekomunikacije, bančništvo in zavarovalništvo so hitro razvijajoči se in perspektivni sektorji.

 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor


Industrijski sektor v Albaniji je v letu 2017 predstavljal 24 % BDP in zaposloval 22 % aktivnega albanskega prebivalstva. Albanska industrija se je skozi leta zelo spreminjala. Začeli so s cementarnami, predelavo hrane, mletjem žita, izdelovanjem cigaret in krznarstvom. To so bile prve prevladujoče panoge v Albanski industriji. Danes so se industrijske panoge razširile še na naftno in kemično industrijo, rudarstvo, tekstilno, oblačilno in lesno industrijo. Veliko imajo tudi hidroelektrarn. Čeprav v težavah, vse bolj perspektivno postaja tudi gradbeništvo.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na albanskem trgu
:

 

IKT - telekomunikacije

Albanski telekomunikacijski trg je primerljiv z razvojem drugih držav v regiji, penetracija fiksne telefonije pa se zmanjšuje, ker se naročniki preusmerjajo na mobilne storitve. Vlada si prizadeva izboljšati razpoložljivost in dostop do širokopasovnega omrežja. Penetracija v fiksnih in širokopasovnih omrežjih je po evropskih standardih še vedno zelo nizka, zato obstajajo možnosti za nadaljnje investicije v nadgradnje omrežja. Tako bi s pomočjo ponudbe digitalnih tehnologij in storitev, ki temeljijo na protokolu IP, pomagali spodbuditi gospodarsko rast v državi. Po drugi strani pa je slaba infrastruktura fiksnega omrežja spodbudila potrošnike, da uporabljajo mobilno telefonijo. Albanija se sedaj ponaša z eno najvišjih stopenj penetracije mobilnih priključkov v Evropi.
 
Albanija si že dolgo prizadeva za vstop v EU, kar je koristilo sektorju telekomunikacij. S podrobnejšim pregledom zakonodajnega režima in s pridobivanjem evropskih sredstev je država dobila pomoč pri posodobitvi infrastrukture. Albanija je podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU, ki je začel veljati sredi leta 2009. Kot del predpristopnega procesa EU je Albanija prejela finančno pomoč za izgradnjo javnih institucij ter za izboljšanje čezmejnega sodelovanja v okviru instrumenta EU, mehanizma pomoči za predpristopno financiranje. Od junija 2014 je Albanija priznana kot uradna kandidatka za vstop v EU.
 
V Albaniji je bilo konec leta 2017 3,49 mio aktivnih uporabnikov mobilne telefonije, od skupno 5,55 mio SIM kartic v obtoku. To predstavlja zmanjšanje za približno 5,9 % glede na prejšnje četrtletje in povečanje za 3,8 % v primerjavi s koncem leta 2016. Največji tržni delež v sektorju mobilne telefonije ima operater Vodafone Albania, ki je imel konec leta 2017 1,72 mio aktivnih mobilnih uporabnikov (-0,2 % glede na leto 2016). Na drugem mestu je Telekom Albania z 1,23 mio uporabnikov (+8,9 % glede na leto 2016), na tretjem mestu je Albtelecom s 458.656 uporabniki (+3 % glede na leto 2016), na četrtem pa Plus Communication z 205.790 uporabniki (+13.7 % glede na leto 2016).
 

Tržni deleži mobilnih operaterjev v letu 2017 

Operater Št. uporabnikov % spremembe glede na leto 2016
Vodafone Albania 1,72 mio -0,2 %
Telekom Albania 1,23 mio +8,9 %
Albtelecom 458.656 +3,0 %
Plus Communication 205.790 +13,7 %
 
 
V segmentu fiksne telefonije je število uporabnikov konec leta 2017 znašalo 247.000, kar je 0,55 % več kot v prejšnjem četrtletju in 0,7 % manj kot konec leta 2016. Največji tržni delež v fiksnem segmentu ima Albtelecom s 171.556 dostopi (-3 % glede na leto 2016). Na drugem mestu je ASC z 42.829 dostopi (+13,4 % glede na leto 2016), na tretjem pa Abcom s 15.282 dostopi (+9,6 % glede na leto 2016).
 
 

Tržni deleži fiksnih operaterjev v letu 2017 

Operater Št. dostopov % spremembe glede na leto 2016
Albtelecom 171.556 -3,0 %
ASC 42.829 +13,4 %
Abcom 15.282 +9,6 %

  
Število aktivnih uporabnikov mobilnih širokopasovnih storitev (3G and 4G) je v Albaniji konec leta 2017 doseglo 2 mio, kar je 5,9 % manj kot v prejšnjem četrtletju in 3,8 % več kot leta 2016. Število fiksnih širokopasovnih povezav je konec leta 2017 znašalo 295.000, kar je 2,4 % več kot v prejšnjem četrtletju in 10,6 % več kot v letu 2016.

Število naročnikov na integrirane pakete storitev (fiksna telefonija, internet in TV) je konec leta 2017 doseglo 198.000, kar je 0,1 % manj kot v prejšnjem četrtletju in 6,2 % manj kot leta 2016.
 

Največja podjetja na področju telekomunikacij v Albaniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Info-Telecom Sh.P.K. 218,42
Vodafone Albania Sh.A. 121,55
Bwb Sh.P.K. 63,43
Albtelecom Sh.A. 61,22
Alpi-Com Holding Sh.P.K. 20,00
Abcom Sh.P.K. 13,45


 

Vir: Factiva, oktober 2018.


 

Energetika 

Albanija namerava do leta 2025 doseči popolno liberalizacijo svojega energetskega trga. Albanija in Kosovo, ki ju podpira ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) in sekretariat Energetske skupnosti, sodelujeta pri integraciji dveh trgov z električno energijo in vzpostavitvi skupne energetske izmenjave z dolgoročnim ciljem integracije na evropski trg. Naložbe, povezane z izvajanjem strategije za obdobje 2018-2030, znašajo 2,7 mlrd EUR.

V skladu s cilji, določenimi v strategiji energetskega trga, si bo Albanija prizadevala zmanjšati izgubo distribucije električne energije s 26,4 % v letu 2017 na 10 % v letu 2030. Prav tako namerava izboljšati stopnjo zbiranja plačil za električno energijo iz 90 % v letu 2018 na 98 % v letu 2030. Porabo energije iz obnovljivih virov nameravajo povečati na 42 % celotne porabe do leta 2030, emisije toplogrednih plinov pa zmanjšati na 11,5 %.

Glavni izzivi albanskega energetskega sektorja v naslednjih letih so podpora gospodarskemu razvoju, povečanje varnosti oskrbe z električno energijo, izboljšanje energetske učinkovitosti, povečanje deleža obnovljivih virov energije, ter raziskati možnosti povezovanja Albanije in Kosova s plinovodom.

Albanija proizvede 98 % svoje električne energije iz hidroelektrarn, večinoma iz treh elektrarn vzdolž reke Drin, v severnem delu države.
Novi zakon o energetskem sektorju v Albaniji sledi zakonodaji o trajnostni energiji in zagotavlja smer za dolgoročno načrtovanje v energetskem sektorju. Cilj Albanije je doseči 38 % porabe energije iz obnovljivih virov do leta 2020 in 42 % do leta 2030. To bo pomagalo zmanjšati odvisnost države od uvoza energije na 65 % v letu 2020 (s 69,1 % v letu 2012). Poleg tega naj bi povečali energetsko učinkovitost na 11 % in zmanjšali energetsko intenzivnost za več kot 12,5 % do leta 2020.
 

Največja podjetja na področju proizvodnje električne energije v Albaniji (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Operatori Sistemit Transmetimit - Ost Sh.A. 44,45
Aydiner Insaat Anonim Sirketi - Dega Tirane 37,57
Gsa Sh.P.K. 33,30
Termocentrali Vlore Sh.A. 10,72
Noa Energy Trade Sh.P.K. 3,99
Koka & Ergi Energy Peshk Sh.P.K. 2,71
Electral Sh.P.K. 1,92
 

Vir: Factiva, oktober 2018.


 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje