Izvoz latvijske lesne industrije bo letos nižji kot prejšnje leto

 

Izvoz latvijske lesne industrije v letu 2022 višji za 15,4 % 

Po podatkih latvijskega ministrstva za kmetijstvo je izvoz latvijske lesne industrije v letu 2022 dosegel 4,192 mlrd EUR, kar je 15,4 % več kot leta 2021, ko je znašal 3,633 mlrd EUR.

Les in lesni proizvodi so v letu 2022 predstavljali večino oziroma 87 % celotnega izvoza. Medletno se je izvoz v tem segmentu povečal za 15,9 % na 3,646 mlrd EUR.

Žaganega lesa je Latvija lani izvozila za 1,194 mlrd EUR, kar je -3,3 % manj kot leto prej, medtem ko je lesa za kurjavo izvozila v vrednosti 647,849 mio EUR, kar je 22,3 % več kot v letu 2021. 

Izvoz okroglega lesa se je lani povečal za 90,7 % na 365,345 mio EUR, izvoz vezanega lesa pa za 34,7 % na 348,768 mio EUR.

Izvoz lesenega pohištva se je v letu 2022 povečal za 7 % na 238,034 mio EUR, kar je predstavljalo 5,7 % celotnega izvoza lesne industrije.

Izvoz papirja, kartona in njihovih proizvodov je lani znašal 165,19 mio EUR in se je medletno povečal za 14,6 %, ter je predstavljal 3,9 % celotnega izvoza lesne industrije.

Leta 2022 je latvijska lesna industrija izvažala predvsem v Združeno kraljestvo (20 %), na Švedsko (10 %) in v Nemčijo (7,8 %).
 

Uvoz izdelkov lesne industrije se je v letu 2022 povečal za 4,3 % 

Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se je uvoz izdelkov lesne industrije v Latvijo v letu 2022 medletno povečal za 4,3 % na 1,432 mlrd EUR.

Največ, 62,9 % celotnega uvoza je predstavljal les in lesni proizvodi (901,552 mio EUR).

Največ izdelkov lesne industrije je Latvija uvozila iz Litve, in sicer za 295,334 mio EUR ali 20,6 % celotnega uvoza.
Sledita Poljska s 165,332 mio EUR ali 11,5 % in Estonija s 153,497 mio EUR ali 10,7 %.
 

Letos napovedan nižji izvoz 

V letu 2022 je latvijska lesna industrija dosegla rekorden izvoz, za letos pa latvijska federacija lesne industrije - LKF napoveduje slabše rezultate. Na lanske rezultate je bolj kot obseg proizvodnje vplivala rast vrednosti izdelkov. Po napovedih LKF letos izvoz ne bo dosegel 4 mlrd EUR.

Eden od razlogov so gospodarske sankcije, ki veljajo za Rusijo in Belorusijo. Čeprav Latvija ne kupuje hlodovine iz teh držav, pa je od tam kupovala žagan les, ki so ga uporabljali tako proizvajalci pohištva kot gradbeniki. Prav tako je bil del lesa ponovno izvožen.
Iz teh dveh držav je Latvija dobivala razmeroma poceni les. Podatki kažejo, da se je obseg uvoza lesa iz teh dveh trgov skoraj prepolovil, kar pomeni, da morajo lokalni proizvajalci zdaj kupovati dražji evropski les.

Naraščajoča inflacija in bančne obrestne mere so upočasnile tudi globalni gradbeni sektor.

V LKF pravijo, da dokler so skladišča dovolj polna dragega materiala, ki ga je treba na nek način realizirati, da ne pride do izgube, povpraševanje upada in hitro padajo tudi cene.

Obseg proizvodnje se je že zmanjšal za približno 30 %, in to ne le v Latviji, temveč v celotni regiji. Na Finskem, Švedskem in v Kanadi že zapirajo proizvodne obrate ali pa zmanjšujejo zmogljivosti in količine.

Ko bodo svetovna skladišča prazna, je pričakovati ponovno povečanje povpraševanja. V LKF pričakujejo rast po drugem četrtletju 2023, ko bi se cene lahko vrnile na raven, sprejemljive za kupce.

Največ izvoza pričakujejo v tiste države, kjer se gradi. Lesena gradnja je namreč še vedno v velikem porastu in predstavlja tržno nišo z veliko priložnostmi.
 

 
 
Viri: Factiva, Latvian News Agency LETA

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne in pohištvene industrije

Latvijska lesna industrija

Priložnosti na latvijskem trgu



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni