Avstralija 
Predstavitev gospodarstva Avstralije
| Predstavitev gospodarstva Avstralije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Commonwealth of Australia |
| Mednarodna oznaka | AU/AUS |
| Glavno mesto | Canberra |
| Velikost (km2) | 7.682.400 |
| Prebivalci (mio) | 26,6 |
| Uradni jezik | Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (20 %), protestanti (18,1 %), muslimani (3,2 %), budisti (2,7 %) |
| Denarna enota | Avstralski dolar (AUD) |
| Čas | GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Prebivalstvo Avstralije
Avstralija ima 26,6 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sydney | 5.297.000 |
| Melbourne | 5.031.000 |
| Brisbane | 2.628.000 |
| Perth | 2.224.000 |
| Adelaide | 1.418.000 |
| Canberra | 456.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha |
| Pravni sistem: | Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata
|
|
Volitve: |
Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale maja 2025, naslednje bodo maja 2028. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Charles III. (od 8.9. 2022), ki ga zastopa generalna guvernerka Samantha Mostyn (od 1. julija 2024). |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih zveznih volitvah, ki so potekale 3. maja 2025, je prepričljivo slavila Avstralska laburistična stranka pod vodstvom premierja Anthonyja Albaneseja, ki si je zagotovil nov mandat. |
Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Vir: EIU; Factiva, maj 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 27,1 | 26,9 | 26,6 | 26,4 | 26,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 3 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.882,3 | 1.762,6 | 1.658,6 | 1.609,5 | 1.636,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 69.457 | 65.521 | 62.352 | 60.871 | 62.517 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 2.019,9 | 1.935,1 | 1.849,4 | 1.767,4 | 1.717,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 74.529 | 71.933 | 69.531 | 66.845 | 65.594 |
| Rast BDP (v %): | 2,0 | 2,1 | 1,1 | 2,0 | 3,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 4,0 | 4,1 | 3,7 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,1 | 2,5 | 3,4 | 5,6 | 6,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -302,8 | -290,7 | -281,5 | -267,9 | -286,7 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 334,1 | 325,0 | 321,0 | 344,0 | 392,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | 3,1 | 2,5 | 6,6 | 2,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,2 | 3,5 | 3,0 | 6,5 | 13,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 32,6 | 43,4 | 22,5 | 30,2 | 65,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 31,2+ | 157,4 | 139,4 | 117,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,6+ | 3,5 | 4,5 | 7,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 15 | 16 | 15 |
| Razred tveganja (op): | / | / | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Avstralije
Če vas zanima stanje Avstralije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Avstraliji
Delo v Avstraliji je za tujce dostopno na različnih področjih, od začasne zaposlitve v kmetijstvu, do dolgoročne zaposlitve za kvalificirane strokovnjake, ki morajo predhodno prijaviti stalno prebivališče. V ta namen ima država številne programe priseljevanja.
Postopek vključuje pridobitev zaposlitve pri avstralskem delodajalcu, zbiranje potrebnih dokumentov, kot so izobrazba, poklicne izkušnje in dokazila o znanju angleščine, nato pa sledi oddaja vloge za vizo.
Podrobne informacije o vrstah delovnih vizumov za Avstralijo, seznamih redkih poklicev in pogojih delovne imigracije, so na voljo na uradnem vladnem portalu države australia.gov.au.
Za tujce so najbolj iskani poklici tisti v zdravstvu, inženirstvu, IT sektorju, gradbeništvu, izobraževanju in gostinstvu, zlasti v sektorjih, kjer primanjkuje domačih delavcev.
Izzivi vključujejo zapletenost postopkov za pridobitev vizumov in visoke stroške življenja, še posebej v večjih mestih, kot sta Sydney in Melbourne.
Za lažjo integracijo je priporočljivo spremljati sezname poklicev z visoko povpraševanjem, izboljšati znanje angleščine ter iskati zaposlitev preko spletnih platform in agencij, ki ponujajo delovne priložnosti za tujce..
Povprečna in minimalna bruto plača
- Minimalna bruto tedenska plača v Avstraliji se je v letu 2024 povečala na 915.90 AUD ali 558,58 EUR.
- Povprečna bruto tedenska plača je v Q2 2024 znašala 1.480,90 AUD ali približno 903,15 EUR na teden.
Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,6 | 2,6 | 1,8 | 2,0 |
| Rast javne potrošnje | 2,3 | 2,1 | 2,5 | 2,4 |
| Rast investicij | 1,3 | 2,6 | 2,6 | 2,2 |
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstralija je v letu 2023 izvozila za 337,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 268,8 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 68,3 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Avstralija največ izvažala nafto in plin, rude, bisere, drage kamne, plemenite kovine, sol, žveplo, apno in cement ter žita.
- Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (33 % od celotnega izvoza), sledijo Japonska, Južna Koreja, Indija in ZDA.
- Avstralija je v letu 2023 največ uvažala vozila, nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (25 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Južna Koreja, Japonska in Malezija.
Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021-2026 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Vozila | 15,6 | Mineralna goriva, olja | 34,0 |
| Mineralna goriva, olja | 14,9 | Rude, žlindre in pepeli | 28,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,1 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 5,8 |
| Električna in elektronska oprema | 10,5 | Sol, žveplo, apno in cement | 3,6 |
| Farmacevtski izdelki | 4,0 | Žita | 3,5 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 25,0 | Kitajska | 33,0 |
| ZDA | 11,1 | Japonska | 9,8 |
| Južna Koreja | 6,4 | Južna Koreja | 5,5 |
| Japonska | 6,3 | Indija | 3,9 |
| Malezija | 4,5 | ZDA | 3,7 |
| Slovenija (51. mesto) | 0,1 | Slovenija (57. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2022 znašale 721,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 2,1 %.
- Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2022 znašale 629,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 8,2 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Avstralijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| ZDA | 118.635 |
| Združeno kraljestvo | 86.024 |
| Japonska | 85.161 |
| Kanada | 37.142 |
| Nizozemska | 34.308 |
| Singapur | 29.494 |
| Kitajska | 29.295 |
| Bermudi | 25.641 |
| Britanski deviški otoki | 14.410 |
| Nemčija | 13.002 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Japan Post Holdings Co.,Ltd. | Japonska |
| Gategroup Holding Ag | Švica |
| Ford Motor Company | ZDA |
| Glencore Plc | Združeno kraljestvo |
| Simec Group Limited | Hong Kong, Kitajska |
| Jbs Asia Pacific Holdings Designated Activity Company | Irska |
| International Business Machines Corporation | ZDA |
| Temasek Holdings (Private) Limited | Singapur |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
