Avstralija

Predstavitev gospodarstva Avstralije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Commonwealth of Australia
Mednarodna oznaka AU/AUS
Glavno mesto Canberra
Velikost (km2) 7.682.400
Prebivalci (mio) 25,8
Uradni jezik Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %)
Denarna enota Avstralski dolar (AUD)
Čas GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas
Klicna številka +61


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sydney 5.030.000
Melbourne 4.725.000
Brisbane 2.360.000
Perth 2.022.000
Adelaide 1.324.000
Canberra 403.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha

Pravni sistem: Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata

  • senat s 76 sedeži (12 članov iz vsake od 6 držav in 2 iz obeh celinskih ozemelj; člani imajo šestletni mandat, pri čemer se polovica članstva obnovi vsake 3 leta, enako velja za obe ozemlji).
  • predstavniški dom s 151 poslanskimi sedeži (člani so neposredno izvoljeni z večinskim preferenčnim glasom in imajo mandat do 3 leta).

Volitve:

Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025.

Vodstvo države:

Kraljica Elizabeta II. (od 6. februarja 1952), ki jo zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019).

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz.

Predsednik vlade: Antony Albanese (od 23. maja 2022)

 

Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 26,3 26,1 25,8 25,5 25,2
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 3 3
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.432,4 1.349,8 1.343,8 1.191,0 1.238,2
 BDP per capita (v EUR): 54.469 51.721 52.084 46.702 49.125
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.432,1 1.363,6 1.266,9 1.225,3 1.245,3
 BDP per capita (PPP, v EUR): 54.452 52.245 49.108 48.053 49.411
 Rast BDP (v %): 2,5 3,3 3,9 -2,2 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,0 6,3 6,5 5,1 5,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,5 1,6 0,9 1,6 1,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -241,6 -226,3 -215,5 -185,0 -199,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 278,7 267,8 274,9 220,5 242,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,4 6,0 -0,8 -9,8 3,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,0 6,6 7,4 -13,1 -1,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 46,4 38,6 21,5 17,2 34,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 13,5+ 107,7 111,1 96,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,1+ 2,9 6,0 3,5
Stopnja tveganja države (op): / 16 18 18 17
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 14 18


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 



Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto plača v Avstraliji se je leta 2021 povečala na 772,60 AUD ali 490,57 EUR na teden. Povprečna bruto plača pa je v letu 2021 znašala 1.305,80 AUD ali približno 829,13 EUR na teden. 

 

Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,2 4,0 2,7 2,4
Rast javne potrošnje 5,1 3,3 2,9 2,8
Rast investicij 9,5 3,5 2,6 2,9

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Zunanja trgovina

Gibanje izvoza in uvoza

Izvoz blaga je v letu 2020 znašal 217,5 mlrd EUR, uvoz pa 180,7 mlrd EUR. Trgovinski presežek je v letu 2020 znašal 36,8 mlrd EUR. Največ Avstralija izvaža rude, mineralna goriva, drage kamne ter meso in klavnične izdelke. Vodilni izvozni trg je Kitajska, kamor je Avstralija v letu 2020 izvozila 35,6 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Japonska, ZDA, Južna Koreja in Združeno kraljestvo. Avstralija največ uvaža strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Iz Kitajske so v letu 2020 uvozili 28,5 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še ZDA, Japonska, Tajska in Nemčija.


Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 15,1 Rude, žlindre in pepeli 35,7
Električna in elektronska oprema 11,9 Mineralna goriva, olja 26,0
Vozila 11,8 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 7,7
Mineralna goriva, olja 8,4 Meso in užitni klavnični proizvodi 4,1
Farmacevtski izdelki 4,3 Ostalo blago 2,1
 
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Kitajska 28,5 Kitajska 35,6
ZDA 11,7 Japonska 7,5
Japonska 6,0 ZDA 5,2
Tajska 4,7 Južna Koreja 5,1
Nemčija 4,6 Združeno kraljestvo 4,0
Slovenija (68. mesto) 0,1 Slovenija (70. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.


Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2018 znašale 578,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2018 znašale 416,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,7 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2019 - 2022 (grafični prikaz)



 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
 

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 366,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Japonska in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in nepremičnin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
 
Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 118.172,1
Japonska 62.793,3
Združeno kraljestvo 43.318,0
Nizozemska 16.592,3
Kitajska 14.305,1
Druge države 111.699,1
Skupaj 366.879,9
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 163.043,3
Nepremičnine 31.054,1
Obnovljivi viri energije 30.235,5
Progr. opr. in IT storitve 25.363,4
Transport 14.824,2
Drugi sektorji 102.359,4
Skupaj 366.879,9
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Rio Tinto Group 15.605,7
Neoen 2.179,3
GAC Group 823,9
Coca-Cola Amatil (CCA) 786,0
Equinix 648,3
IBM 531,1
Komatsu 400,6
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo