Avstralija 
Predstavitev gospodarstva Avstralije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Commonwealth of Australia |
| Mednarodna oznaka | AU/AUS |
| Glavno mesto | Canberra |
| Velikost (km2) | 7.682.400 |
| Prebivalci (mio) | 25,8 |
| Uradni jezik | Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %) |
| Denarna enota | Avstralski dolar (AUD) |
| Čas | GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sydney | 5.030.000 |
| Melbourne | 4.725.000 |
| Brisbane | 2.360.000 |
| Perth | 2.022.000 |
| Adelaide | 1.324.000 |
| Canberra | 403.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha |
| Pravni sistem: | Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata
|
|
Volitve: |
Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025. |
|
Vodstvo države: |
Kraljica Elizabeta II. (od 6. februarja 1952), ki jo zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019). |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz. |
Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 26,3 | 26,1 | 25,8 | 25,5 | 25,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 3 | 3 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.432,4 | 1.349,8 | 1.343,8 | 1.191,0 | 1.238,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 54.469 | 51.721 | 52.084 | 46.702 | 49.125 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.432,1 | 1.363,6 | 1.266,9 | 1.225,3 | 1.245,3 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 54.452 | 52.245 | 49.108 | 48.053 | 49.411 |
| Rast BDP (v %): | 2,5 | 3,3 | 3,9 | -2,2 | 2,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,0 | 6,3 | 6,5 | 5,1 | 5,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,5 | 1,6 | 0,9 | 1,6 | 1,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -241,6 | -226,3 | -215,5 | -185,0 | -199,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 278,7 | 267,8 | 274,9 | 220,5 | 242,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 6,0 | -0,8 | -9,8 | 3,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,0 | 6,6 | 7,4 | -13,1 | -1,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 46,4 | 38,6 | 21,5 | 17,2 | 34,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 13,5+ | 107,7 | 111,1 | 96,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2,1+ | 2,9 | 6,0 | 3,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 16 | 18 | 18 | 17 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 14 | 18 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto plača v Avstraliji se je leta 2021 povečala na 772,60 AUD ali 490,57 EUR na teden. Povprečna bruto plača pa je v letu 2021 znašala 1.305,80 AUD ali približno 829,13 EUR na teden.
Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 4,0 | 2,7 | 2,4 |
| Rast javne potrošnje | 5,1 | 3,3 | 2,9 | 2,8 |
| Rast investicij | 9,5 | 3,5 | 2,6 | 2,9 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Izvoz blaga je v letu 2020 znašal 217,5 mlrd EUR, uvoz pa 180,7 mlrd EUR. Trgovinski presežek je v letu 2020 znašal 36,8 mlrd EUR. Največ Avstralija izvaža rude, mineralna goriva, drage kamne ter meso in klavnične izdelke. Vodilni izvozni trg je Kitajska, kamor je Avstralija v letu 2020 izvozila 35,6 % od celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Japonska, ZDA, Južna Koreja in Združeno kraljestvo. Avstralija največ uvaža strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter farmacevtske izdelke. Iz Kitajske so v letu 2020 uvozili 28,5 % od celotnega uvoza. Drugi pomembni uvozni trgi so še ZDA, Japonska, Tajska in Nemčija.
Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018-2023 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 15,1 | Rude, žlindre in pepeli | 35,7 |
| Električna in elektronska oprema | 11,9 | Mineralna goriva, olja | 26,0 |
| Vozila | 11,8 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 7,7 |
| Mineralna goriva, olja | 8,4 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 4,1 |
| Farmacevtski izdelki | 4,3 | Ostalo blago | 2,1 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 28,5 | Kitajska | 35,6 |
| ZDA | 11,7 | Japonska | 7,5 |
| Japonska | 6,0 | ZDA | 5,2 |
| Tajska | 4,7 | Južna Koreja | 5,1 |
| Nemčija | 4,6 | Združeno kraljestvo | 4,0 |
| Slovenija (68. mesto) | 0,1 | Slovenija (70. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2018 znašale 578,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2018 znašale 416,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 366,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Japonska in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in nepremičnin.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| ZDA | 118.172,1 |
| Japonska | 62.793,3 |
| Združeno kraljestvo | 43.318,0 |
| Nizozemska | 16.592,3 |
| Kitajska | 14.305,1 |
| Druge države | 111.699,1 |
| Skupaj | 366.879,9 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Premog, nafta, plin | 163.043,3 |
| Nepremičnine | 31.054,1 |
| Obnovljivi viri energije | 30.235,5 |
| Progr. opr. in IT storitve | 25.363,4 |
| Transport | 14.824,2 |
| Drugi sektorji | 102.359,4 |
| Skupaj | 366.879,9 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Rio Tinto Group | 15.605,7 |
| Neoen | 2.179,3 |
| GAC Group | 823,9 |
| Coca-Cola Amatil (CCA) | 786,0 |
| Equinix | 648,3 |
| IBM | 531,1 |
| Komatsu | 400,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
