Avstralija 
Predstavitev gospodarstva Avstralije
| Predstavitev gospodarstva Avstralije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Avstralska zveza |
| Mednarodna oznaka | AVS/AUS |
| Glavno mesto | Canberra |
| Velikost ( km2 ) | 7.682.400 |
| Prebivalci (mio) | 28,1 |
| Uradni jezik | Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimokatoliki (20 %), protestanti (18,1 %), muslimani (3,2 %), budisti (2,7 %) |
| Denarna enota | Avstralski dolar (AUD) |
| Čas | GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Prebivalstvo Avstralije
Avstralija ima 28,1 milijona prebivalcev .
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sydney | 5.557.000 |
| Melbourne | 5.350.000 |
| Brisbane | 2.780.000 |
| Perth | 2.384.000 |
| Adelaida | 1.469.000 |
| Canberra | 473.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljevstvo Commonwealtha |
| Pravni sistem: | Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901. |
|
Zakonodaja: |
Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata
|
|
Volitve: |
Zadnje volitve v senatu in predstavniškem domu so potekale maja 2025, naslednje bodo maja 2028. |
|
Vodstvo držav: |
Kralj Karel III. (od 8.9. 2022), ki ga zastopa generalna guvernerka Samantha Mostyn (od 1. julija 2024). |
|
Izvršna oblast: |
Na zadnjih zveznih volitvah, ki so potekale 3. maja 2025, je prepričljivo slavila Avstralska laburistična stranka pod vodstvom premierja Anthonyja Albaneseja, ki si je zagotovila nov mandat. |
Avstralija je članica APEC (Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje), Australia Group , EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj), IBRD (Mednarodna banka za obnovo in razvoj), IEA (Mednarodna agencija za energijo), ILO (Mednarodna organizacija dela), IMF (Mednarodna denarna fundacija), OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ZN (Združeni narodi), WHO (Svetovna zdravstvena organizacija), WTO (Svetovna trgovinska organizacija).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Vir: EIU; Factiva, februar 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 28,1 | 27,7 | 27,4 | 27,0 | 26,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 3 | 3 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.799,9 | 1.690,2 | 1,658,8 | 1,611,3 | 1,638,6 |
| BDP na prebivalca (v primerjavi z EUR): | 64.078 | 60.926 | 60.540 | 59.780 | 62.256 |
| BDP (PKM, v milijardah EUR): | 1,903,8 | 1,830,8 | 1,755,6 | 1.697,4 | 1,646,8 |
| BDP na prebivalca (PKM, v EUR): | 67.776 | 65.993 | 64.072 | 62.975 | 62.569 |
| Rast BDP (v %): | 2,1 | 1,8 | 1,0 | 2,1 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlitve (v %): | 4,3 | 4,2 | 4,0 | 3,7 | 3,7 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,0 | 2,6 | 3,2 | 5,6 | 6,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -289,8 | -281,9 | -278,0 | -269,4 | -291,1 |
| Izvoz blaga (v milijardah EUR): | 327,8 | 317,6 | 315,6 | 343,4 | 391,8 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 1,4 | 1,0 | 6,9 | 2,6 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 2,8 | 1,8 | 5,8 | 6,8 | 13,7 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 49,4 | 28,3 | 62,6 |
| Slovenski izvoz (v milijonih EUR): | 15,4 + | 142,3 | 157,5 | 139,4 | 117,6 |
| Slovenski uvoz (v milijonih EUR): | 0,7 + | 3,0 | 3,5 | 4,5 | 7,9 |
| Boniteta države (op.p.): | / | 100 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) Napoved IMF
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb (posodobljeno april 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD tako preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: IMF; WB; UNCTAD; TE, november 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Avstralije
Če vas zanima stanje Avstralije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije , ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije .
Delo v Avstraliji
Delo v Avstraliji je za tujce dostopno na različnih področjih, od začasnih zaposlitev v kmetijstvu in turizmu do dolgoročnih zaposlitev za visoko kvalificirane strokovnjake.
Avstralija ima urejen in točkovno zasnovan sistem priseljevanja, ki temelji na potrebah trga dela in seznamih poklicev v pomanjkanju.
Večina tujih državljanov mora pred začetkom dela pridobiti ustrezen vizum, pri čemer so postopki odvisni od vrste zaposlitve, kvalifikacij in dolžine bivanja.
Postopek vključuje pridobitev zaposlitve pri avstralskem delodajalcu, zbiranje potrebnih dokumentov, kot so dokazila o izobrazbi, poklicne izkušnje in dokazila o znanju angleščine, nato pa sledi oddaja vloge za vizum. Postopek pa lahko traja več mesecev.
Vrste vizumov:
- Vizum za neodvisne kvalificirane delavce (Skilled Independent visa) – omogoča pridobitev stalnega prebivališča brez sponzorstva delodajalca in temelji na točkovnem sistemu.
- Vizum za nominirane kvalificirane delavce (Skilled Nominated visa) – zahteva nominacijo posamezne avstralske zvezne države in omogoča pridobitev stalnega prebivališča.
- Vizum za začasno zaposlitev kvalificiranih delavcev (Temporary Skill Shortage visa) – zahteva sponzorstvo delodajalca in omogoča začasno delo v Avstraliji.
- Vizum za delo in počitnice (Working Holiday visa) – omogoča mladim začasno bivanje, delo in potovanje po Avstraliji.
Za tujce so najbolj iskani poklici tisti v zdravstvu, inženirstvu, IT sektorju, gradbeništvu, izobraževanju in gostinstvu, zlasti v sektorjih, kjer primanjkuje domačih delavcev.
Izzivi vključujejo zapletenost postopkov za pridobitev vizumov, dolg čas obdelave vlog in visoki stroškov življenja, še posebej v večjih mestih, kot sta Sydney in Melbourne.
Za lažjo integracijo je priporočljivo spremljati sezname poklicev z visokim povpraševanjem, izboljšati znanje angleščine ter iskati zaposlitev prek spletnih platform in agencij, ki ponujajo delovne priložnosti za tujce.
Podrobne informacije o vrstah delovnih vizumih za Avstralijo, pogojih za delo in postopkih priseljevanja so na voljo uradnem vladnem portalu države Department of Home Affairs.
Informacije o potrebah trga dela in iskanih poklicih so na voljo na portalu Jobs and Skills Australia.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto tedenska plača v Avstraliji se je s 1. julijem 2025 povišala za 3,5 % in znaša 948 AUD, kar je približno 541,16 EUR. Minimalna urna postavka znaša 24,95 AUD (približno 14,24 EUR).
Povprečna bruto tedenska plača se je povišala iz 1.510,90 AUD (približno 862,48 EUR) v Q2 2024 na 1.542,30 AUD (približno 880,41 EUR) v Q2 2025.
Vrednosti AUD, ki so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
Gibanje porabe (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne porabe | 0,9 | 4,3 | 6,3 | 1,1 |
| Rast javne porabe | 6,6 | 6,9 | 1,7 | 3,7 |
| Rast naložb | 4,0 | 7,0 | 2,5 | 4,5 |
Vir: Factiva; WB, september 2025 .
Trgovina Zunanja
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstralija je v letu 2024 izvozila za 321,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 281,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 39,4 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Avstralija največkrat izvažala nafto in plin, rude, bisere, drage kamne, plemenite kovine, meso ter žita.
- Največ so v letu 2024 izvozili na Kitajsko (30,1 % celotnega izvoza), sledijo Japonska, Južna Koreja, Indija in ZDA.
- Avstralija je v letu 2024 največkrat uveljavila vozila, strojno opremo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz proizvodnje (25,3 % celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Južna Koreja in Tajska.
Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022-2027 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celota | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celota |
|---|---|---|---|
| Vozila | 15,0 | Mineralno gorivo, olje | 32,8 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,4 | Nesramne, žlindre in pepeli | 28,0 |
| Mineralno gorivo, olje | 13,3 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 7,4 |
| Električna in elektronska oprema | 11,0 | Meso in užitni klavniški izdelki | 4,2 |
| Farmacevtski izdelki | 3,8 | Žita | 2,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celota | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celota |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 25,3 | Kitajska | 30,1 |
| ZDA | 11,8 | Japonska | 9,1 |
| Japonska | 5,9 | Južna Koreja | 5,7 |
| Južna Koreja | 5,5 | Indija | 4,6 |
| Tajska | 4,6 | ZDA | 4,5 |
| Slovenija (42. mesto) | 0,1 | Slovenija (57. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2025.
Tuje neposredne naložbe
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2024 znašale 735,4 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 0,2 %.
- Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2024 znašale 688,7 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 5,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Največji potenciali v Avstraliji
| Države vlagateljice | milijon EUR |
|---|---|
| ZDA | 127.024 |
| Združeno kraljestvo | 99.613 |
| Japonska | 92.199 |
| Kanada | 53.608 |
| Nizozemska | 39.183 |
| Kitajska | 30.854 |
| Bermudi | 29.761 |
| Singapur | 26.834 |
| Britanski deviški otoki | 15.068 |
| Nemčija | 14.594 |
Vir: UNCTAD; ITC, september 2025 .
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družbe
- Poslovni obisk
- Poslovne ugodnosti
- Časopisi
