Avstralija

Predstavitev gospodarstva Avstralije

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Commonwealth of Australia 

AU / AUS

Canberra

7.682.400

25,5

Angleški

Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %) 

49.884 EUR (2019)

Avstralski dolar (AUD)

GMT + 8 do +10 ur

+ 61


 


 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sydney 5.030.000
Melbourne 4.725.000
Brisbane 2.360.000
Perth 2.022.000
Adelaide 1.324.000
Canberra 403.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha 

Pravni sistem: Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata

  • senat s 76 sedeži (12 članov iz vsake od 6 držav in 2 iz obeh celinskih ozemelj; člani imajo šestletni mandat, pri čemer se polovica članstva obnovi vsake 3 leta, enako velja za obe ozemlji).
  • predstavniški dom s 151 poslanskimi sedeži (člani so neposredno izvoljeni z večinskim preferenčnim glasom in imajo mandat do 3 leta).

Volitve:

Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 18. maja 2019, naslednje bodo v letu 2022.

Vodstvo države:

Kraljica Elizabeta II. (od 6. februarja 1952), ki jo zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019).

Izvršilna oblast:

Predsednik vlade:  Scott Morrison (od 24. avgusta 2018)

 

Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Gospodarska politika vlade

Avstralsko gospodarstvo je doživelo večje strukturne premike po koncu razcveta naložb v rudarski sektor, ki je dosegel vrhunec leta 2012 in zdaj prinaša koristi zaradi povečanega pridobivanja virov. Blokiranje nekaterih proračunskih prihrankov v senatu je v zadnjih letih upočasnilo tempo fiskalne konsolidacije in trenutno je prva prioriteta zmanjšanje davkov. Tudi stanovanjska politika ostaja ena od prioritetnih nalog. Cene na stanovanjskem trgu hitro rastejo in cenovna dostopnost stanovanj tako ostaja dolgoročni izziv. Avstralija si še naprej prizadeva tudi za sporazume o prosti trgovini.

Aktualni predsednik vlade Scott Morrison je med volilno kampanjo poudaril, da bodo velike spremembe, ki jih je predlagala stranka Labor, ogrozile gospodarsko rast in delovna mesta, ter oddaljila cilj vrnitve v proračunski presežek. To sporočilo je bilo všeč volivcem, zlasti tistim iz rudarskega sektorja. EIU napoveduje nadaljevanje politike prejšnje liberalno-nacionalne vlade in ne pričakuje korenitih odstopanj od smeri, ki so bile začrtane v predvolilni kampanji. Poleg znižanja davka na osebne dohodke, ki ga je parlament odobril julija 2019, program koalicijske gospodarske politike vključuje tudi zakonodajne spremembe v industrijskem sektorju, z namenom izboljšanja produktivnosti. Koalicija načrtuje tudi obsežne naložbe v infrastrukturo.

Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge