Avstralija 
Predstavitev gospodarstva Avstralije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Commonwealth of Australia |
| Mednarodna oznaka | AU/AUS |
| Glavno mesto | Canberra |
| Velikost (km2) | 7.682.400 |
| Prebivalci (mio) | 25,8 |
| Uradni jezik | Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %) |
| Denarna enota | Avstralski dolar (AUD) |
| Čas | GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Prebivalstvo Avstralije
Avstralija ima 25,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sydney | 5.030.000 |
| Melbourne | 4.725.000 |
| Brisbane | 2.360.000 |
| Perth | 2.022.000 |
| Adelaide | 1.324.000 |
| Canberra | 403.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha |
| Pravni sistem: | Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata
|
|
Volitve: |
Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025. |
|
Vodstvo države: |
Kraljica Elizabeta II. (od 6. februarja 1952), ki jo zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019). |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz. |
Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 26,3 | 26,1 | 25,9 | 25,7 | 25,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 3 | 3 | 3 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.527,6 | 1.440,7 | 1.381,6 | 1.191,0 | 1.238,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 58.079 | 55.204 | 53.302 | 46.395 | 48.830 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.470,8 | 1.394,9 | 1.277,2 | 1.192,9 | 1.200,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 55.923 | 53.446 | 49.277 | 46.474 | 47.357 |
| Rast BDP (v %): | 1,9 | 3,2 | 4,8 | -2,1 | 2,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 3,8 | 3,6 | 5,1 | 6,5 | 5,2 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,8 | 6,1 | 2,9 | 0,8 | 1,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -261,4 | -254,8 | -217,8 | -185,0 | -199,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 329,2 | 324,2 | 292,0 | 220,5 | 242,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 1,9 | -1,8 | -9,8 | 3,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,3 | 7,6 | 6,2 | -13,0 | -1,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 44,5 | 31,5 | 24,6 | 16,4 | 34,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 52,6+ | 107,7 | 111,1 | 96,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 4,1+ | 2,9 | 6,0 | 3,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 15 | 18 | 18 | 17 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 14 | 18 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
- Minimalna bruto plača v Avstraliji se je leta 2021 povečala na 772,60 AUD ali 490,57 EUR na teden.
- Povprečna bruto plača pa je v letu 2021 znašala 1.305,80 AUD ali približno 829,13 EUR na teden.
Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 4,2 | 4,0 | 2,7 | 2,4 |
| Rast javne potrošnje | 5,1 | 3,3 | 2,9 | 2,8 |
| Rast investicij | 9,5 | 3,5 | 2,6 | 2,9 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstralija je v letu 2021 izvozila za 274,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 215,5 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 59,4 mlrd EUR. V letu 2021 je Avstralija največ izvažala rude, nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, meso ter žita.
- Največ so v letu 2021 izvozili na Kitajsko (33,4 % od celotnega izvoza), sledijo Japonska, Južna Koreja, Indija in ZDA.
- Avstralija je v letu 2021 največ uvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (27,3 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Tajska in Nemčija.
Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019-2024 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 14,8 | Rude, žlindre in pepeli | 38,1 |
| Vozila | 13,4 | Mineralna goriva, olja | 26,6 |
| Električna in elektronska oprema | 11,3 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 6,0 |
| Mineralna goriva, olja | 10,4 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 3,4 |
| Farmacevtski izdelki | 4,3 | Žita | 2,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 27,3 | Kitajska | 33,4 |
| ZDA | 10,2 | Japonska | 8,6 |
| Japonska | 6,1 | Južna Koreja | 6,3 |
| Tajska | 4,4 | Indija | 3,7 |
| Nemčija | 4,3 | ZDA | 3,5 |
| Slovenija (69. mesto) | <0,1 | Slovenija (51. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2019 znašale 637,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 5,6 %.
- Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2019 znašale 517,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 11,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
