Avstralija 
Predstavitev gospodarstva Avstralije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Commonwealth of Australia |
| Mednarodna oznaka | AU/AUS |
| Glavno mesto | Canberra |
| Velikost (km2) | 7.682.400 |
| Prebivalci (mio) | 26,1 |
| Uradni jezik | Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %) |
| Denarna enota | Avstralski dolar (AUD) |
| Čas | GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas |
| Klicna številka | +61 |
Prebivalstvo Avstralije
Avstralija ima 26,1 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Sydney | 5.361.000 |
| Melbourne | 5.096.000 |
| Brisbane | 2.582.000 |
| Perth | 2.141.000 |
| Adelaide | 1.378.000 |
| Canberra | 431.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha |
| Pravni sistem: | Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata
|
|
Volitve: |
Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025. |
|
Vodstvo države: |
Kralj Charles III. (od 8.9. 2022), ki ga zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019). |
|
Izvršilna oblast: |
Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz. |
Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).
EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 26,6 | 26,3 | 26,1 | 25,9 | 25,7 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 3 | 3 | 3 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 1.708,4 | 1.706,0 | 1.580,0 | 1.392,1 | 1.193,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 64.226 | 64.862 | 60.532 | 53.708 | 46.500 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 1.745,4 | 1.676,8 | 1.588,6 | 1.279,4 | 1.189,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 65.613 | 63.761 | 60.864 | 49.353 | 46.316 |
| Rast BDP (v %): | 2,5 | 1,6 | 3,5 | 5,2 | -1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,0 | 4,1 | 3,7 | 5,1 | 6,5 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,8 | 3,3 | 6,4 | 2,9 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -336,0 | -312,3 | -300,2 | -218,0 | -185,0 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 424,2 | 399,4 | 381,4 | 292,0 | 220,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 3,4 | 3,2 | -2,0 | -9,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,2 | 2,3 | 12,3 | 5,4 | -12,8 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 28,8 | 23,9 | 27,7 | 21,0 | 13,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 17,6+ | 117,8 | 107,7 | 111,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,3+ | 7,9 | 2,9 | 6,0 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 16 | 15 | 18 | 18 |
| Razred tveganja (op): | / | A | A | A | A |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 14 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Delo v Avstraliji
Delo v Avstraliji je za tujce dostopno na različnih področjih, od začasne zaposlitve v kmetijstvu, do dolgoročne zaposlitve za kvalificirane strokovnjake, ki morajo predhodno prijaviti stalno prebivališče. V ta namen ima država številne programe priseljevanja.
Glavne zahteve za zaposlitev tujcev so izkušnje, kvalifikacije, znanje angleškega jezika in povpraševanje po poklicu. Programi poklicnega priseljevanja veljajo za najboljši način iskanja zaposlitve v Avstraliji za prosilce iz tujine.
Podrobne informacije o vrstah delovnih vizumov za Avstralijo, seznamih redkih poklicev in pogojih delovne imigracije, so na voljo na uradnem vladnem portalu države australia.gov.au.
Dobre možnosti za zaposlitev v Avstraliji imajo kvalificirani mladi ljudje, z zadostnimi delovnimi izkušnjami in odličnim znanjem angleščine, ki mora biti potrjeno s certifikatom.
Postopek pridobitve delovne vize traja 2-3 mesece.
Avstralski organi za priseljevanje vsako leto izdajo več 100.000 delovnih vizumov, tako stalnih kot začasnih.
Konkurenca na lokalnem trgu dela je precejšnja. Težko je najti delo v Avstraliji na daljavo, saj skoraj 70 % delovnih mest ni objavljenih na spletu.
Kljub temu obstaja veliko načinov za iskanje zaposlitve v Avstraliji za tujce.
Smiselno je na primer aktivno uporabljati socialna omrežja, še posebej profesionalna, kot je linkedin.com. Tudi komunikacija z izkušenimi priseljenci lahko prinese rezultate. Najbolje pa je pošiljati ponudbe za delo neposredno delodajalcem.
Povprečna in minimalna bruto plača
- Minimalna bruto tedenska plača v Avstraliji se je julija 2022 povečala na 812,50 AUD ali 535,70 EUR.
- Povprečna bruto tedenska plača je v Q2 2022 znašala 1.344,70 AUD ali približno 886,59 EUR na teden.
Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,5 | 1,9 | 2,1 | 1,9 |
| Rast javne potrošnje | 5,0 | 2,6 | 2,3 | 2,0 |
| Rast investicij | 1,9 | 1,5 | 2,4 | 1,8 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Avstralija je v letu 2022 izvozila za 381,4 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 300,2 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 81,2 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Avstralija največ izvažala nafto in plin, rude, bisere, drage kamne, plemenite kovine, žita ter meso.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (25,9 % od celotnega izvoza), sledijo Japonska, Južna Koreja, Indija in ZDA.
- Avstralija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (26,6 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Južna Koreja, Japonska in Singapur.
Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020-2025 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 15,9 | Mineralna goriva, olja | 39,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 13,6 | Rude, žlindre in pepeli | 25,6 |
| Vozila | 12,4 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 4,8 |
| Električna in elektronska oprema | 10,2 | Žita | 3,4 |
| Farmacevtski izdelki | 4,5 | Meso in užitni klavnični proizvodi | 3,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 26,6 | Kitajska | 25,9 |
| ZDA | 10,1 | Japonska | 12,2 |
| Južna Koreja | 6,3 | Južna Koreja | 6,0 |
| Japonska | 5,9 | Indija | 3,7 |
| Singapur | 4,7 | ZDA | 3,4 |
| Slovenija (72. mesto) | <0,1 | Slovenija (55. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2019 znašale 637,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 5,6 %.
- Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2019 znašale 517,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 11,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Poslovanje
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
