Avstralija

Predstavitev gospodarstva Avstralije

Predstavitev države

 
Uradni naziv Commonwealth of Australia
Mednarodna oznaka AU/AUS
Glavno mesto Canberra
Velikost (km2) 7.682.400
Prebivalci (mio) 25,8
Uradni jezik Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %)
Denarna enota Avstralski dolar (AUD)
Čas GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas
Klicna številka +61



 

Prebivalstvo Avstralije

Avstralija ima 25,8 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sydney 5.030.000
Melbourne 4.725.000
Brisbane 2.360.000
Perth 2.022.000
Adelaide 1.324.000
Canberra 403.000
 

Politična ureditev

Politični sistem:

Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha

Pravni sistem: Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata

  • senat s 76 sedeži (12 članov iz vsake od 6 držav in 2 iz obeh celinskih ozemelj; člani imajo šestletni mandat, pri čemer se polovica članstva obnovi vsake 3 leta, enako velja za obe ozemlji).
  • predstavniški dom s 151 poslanskimi sedeži (člani so neposredno izvoljeni z večinskim preferenčnim glasom in imajo mandat do 3 leta).

Volitve:

Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025.

Vodstvo države:

Kraljica Elizabeta II. (od 6. februarja 1952), ki jo zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019).

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz.

Predsednik vlade: Antony Albanese (od 23. maja 2022)

 

Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).

EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 26,3 26,1 25,9 25,7 25,4
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 3 3 3
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.527,6 1.440,7 1.381,6 1.191,0 1.238,1
 BDP per capita (v EUR): 58.079 55.204 53.302 46.395 48.830
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.470,8 1.394,9 1.277,2 1.192,9 1.200,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 55.923 53.446 49.277 46.474 47.357
 Rast BDP (v %): 1,9 3,2 4,8 -2,1 2,0
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 3,8 3,6 5,1 6,5 5,2
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,8 6,1 2,9 0,8 1,6
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -261,4 -254,8 -217,8 -185,0 -199,5
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 329,2 324,2 292,0 220,5 242,4
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,5 1,9 -1,8 -9,8 3,4
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 2,3 7,6 6,2 -13,0 -1,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 44,5 31,5 24,6 16,4 34,9
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 52,6+ 107,7 111,1 96,1
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 4,1+ 2,9 6,0 3,5
Stopnja tveganja države (op): / 15 18 18 17
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / 14 18


Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190. 
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun 2022 (posodobljeno sept 2022).
(/)  Podatek ni na voljo. 

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 


Vir: EIU; Factiva, september 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

  • Minimalna bruto plača v Avstraliji se je leta 2021 povečala na 772,60 AUD ali 490,57 EUR na teden.
  • Povprečna bruto plača pa je v letu 2021 znašala 1.305,80 AUD ali približno 829,13 EUR na teden. 

 

Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

 
  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 4,2 4,0 2,7 2,4
Rast javne potrošnje 5,1 3,3 2,9 2,8
Rast investicij 9,5 3,5 2,6 2,9

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Avstralija je v letu 2021 izvozila za 274,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 215,5 mlrd EUR.
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 59,4 mlrd EUR. V letu 2021 je Avstralija največ izvažala rude, nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, meso ter žita.
  • Avstralija je v letu 2021 največ uvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, nafto in plin ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2021 uvozili iz Kitajske (27,3 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Japonska, Tajska in Nemčija.
 

Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019-2024 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi 

Glavne uvozne blagovne skupine 2021 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2021 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 14,8 Rude, žlindre in pepeli 38,1
Vozila 13,4 Mineralna goriva, olja 26,6
Električna in elektronska oprema 11,3 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 6,0
Mineralna goriva, olja 10,4 Meso in užitni klavnični proizvodi 3,4
Farmacevtski izdelki 4,3 Žita 2,9
 
 
Vodilni uvozni trgi 2021 % od celote Vodilni izvozni trgi 2021 % od celote
Kitajska 27,3 Kitajska 33,4
ZDA 10,2 Japonska 8,6
Japonska 6,1 Južna Koreja 6,3
Tajska 4,4 Indija 3,7
Nemčija 4,3 ZDA 3,5
Slovenija (69. mesto) <0,1 Slovenija (51. mesto) <0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2019 znašale 637,7 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 5,6 %.
  • Celotne izhodne TNI Avstralije so v letu 2019 znašale 517,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 11,0 %. 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2020 - 2023 (grafični prikaz)



 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
 

 

Poglejte si tudi: