Avstralija

Predstavitev gospodarstva Avstralije


Predstavitev gospodarstva Avstralije

Predstavitev države

Uradni naziv Commonwealth of Australia
Mednarodna oznaka AU/AUS
Glavno mesto Canberra
Velikost (km2) 7.682.400
Prebivalci (mio) 26,3
Uradni jezik Angleški. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Protestanti (23,1 %), rimo-katoliki (22,6 %), muslimani (2,6 %), budisti (2,4 %)
Denarna enota Avstralski dolar (AUD)
Čas GMT +8 do +10 ur. Poslovni čas
Klicna številka +61



 

Prebivalstvo Avstralije

Avstralija ima 26,3 milijona prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Sydney 5.297.000
Melbourne 5.031.000
Brisbane 2.628.000
Perth 2.224.000
Adelaide 1.418.000
Canberra 45631.000
 

 

Politična ureditev

 

Politični sistem:

Zvezna parlamentarna demokracija pod ustavno monarhijo; kraljestvo Commonwealtha

Pravni sistem: Ustava je bila potrjena z vrsto referendumov v obdobju 1898 do 1900 in je uradno začela veljati 1. januarja 1901.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni zvezni parlament, ki ga sestavljata

  • senat s 76 sedeži (12 članov iz vsake od 6 držav in 2 iz obeh celinskih ozemelj; člani imajo šestletni mandat, pri čemer se polovica članstva obnovi vsake 3 leta, enako velja za obe ozemlji).
  • predstavniški dom s 151 poslanskimi sedeži (člani so neposredno izvoljeni z večinskim preferenčnim glasom in imajo mandat do 3 leta).

Volitve:

Zadnje volitve v senat in predstavniški dom so potekale 19. maja 2022, naslednje bodo v letu 2025.

Vodstvo države:

Kralj Charles III. (od 8.9. 2022), ki ga zastopa generalni guverner David HURLEY (od 1. julija 2019).

Izvršilna oblast:

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 19. maja 2022, so zmagali laburisti, konservativna vlada premierja Scotta Morrisona pa je utrpela poraz.

Predsednik vlade: Antony Albanese (od 23. maja 2022)

Avstralija je je članica APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation), Australia Group, EBRD (European Bank for Reconstruction and Development), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), IEA (International Energy Agency), ILO (International Labour Organization), IMF (International Monetary Found), OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), UN (United Nations), WHO (World Health Organization), WTO (World Trade Organisation).

EU je julija 2018 začela pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo. Tudi Slovenija podpira ta pogajanja, saj lahko prinesejo nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja.

Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

(*) EIU napoved
 

Statistični indikatorji za obdobje 2025-2021

  2025* 2024* 2023 2022 2021
 Število prebivalcev (v mio): 26,9 26,6 26,4 26,2 25,9
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 3 3
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 1.764,4 1.660,3 1.609,5 1.636,6 1.401,9
 BDP per capita (v EUR): 65.588 62.416 60.871 62.517 54.080
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 1.937,1 1.851,3 1.767,4 1.717,1 1.316,4
 BDP per capita (PPP, v EUR): 72.006 69.601 66.845 65.594 50.782
 Rast BDP (v %): 2,4 1,7 2,0 3,9 5,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,2 4,1 3,7 3,7 5,1
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,5 3,5 5,6 6,6 2,9
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -294,4 -281,1 -267,9 -286,7 -218,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 355,1 341,1 344,0 392,9 290,5
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,1 2,5 6,6 2,5 -2,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,5 3,0 6,5 13,7 4,8
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 43,5 22,5 30,2 65,2 23,5
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 109,7+ 139,4 117,6 107,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2,5+ 4,5 7,9 2,9
Stopnja tveganja države (op): / 15 16 15 18
Razred tveganja (op): / A A A A
Enostavnost poslovanja**: / / / / 14


Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.           
(*)   EIU napoved                                                                                                             
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                               
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-avg 2024 (posodobljeno oktober 2024).   
(/)  Podatek ni na voljo.              
                                                                                    

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.                                                                                                

 


Vir: EIU; Factiva, september 2024.
 

Delo v Avstraliji


Delo v Avstraliji je za tujce dostopno na različnih področjih, od začasne zaposlitve v kmetijstvu, do dolgoročne zaposlitve za kvalificirane strokovnjake, ki morajo predhodno prijaviti stalno prebivališče. V ta namen ima država številne programe priseljevanja.

Glavne zahteve za zaposlitev tujcev so izkušnje, kvalifikacije, znanje angleškega jezika in  povpraševanje po poklicu. Programi poklicnega priseljevanja veljajo za najboljši način iskanja zaposlitve v Avstraliji za prosilce iz tujine.

Podrobne informacije o vrstah delovnih vizumov za Avstralijo, seznamih redkih poklicev in pogojih delovne imigracije, so na voljo na uradnem vladnem portalu države australia.gov.au.

Dobre možnosti za zaposlitev v Avstraliji imajo kvalificirani mladi ljudje, z zadostnimi delovnimi izkušnjami in odličnim znanjem angleščine, ki mora biti potrjeno s certifikatom.

Postopek pridobitve delovne vize traja 2-3 mesece.

Avstralski organi za priseljevanje vsako leto izdajo več 100.000 delovnih vizumov, tako stalnih kot začasnih.

Konkurenca na lokalnem trgu dela je precejšnja. Težko je najti delo v Avstraliji na daljavo, saj skoraj 70 % delovnih mest ni objavljenih na spletu.

Kljub temu obstaja veliko načinov za iskanje zaposlitve v Avstraliji za tujce.

Smiselno je na primer aktivno uporabljati socialna omrežja, še posebej profesionalna, kot je  linkedin.com. Tudi komunikacija z izkušenimi priseljenci lahko prinese rezultate. Najbolje pa je pošiljati ponudbe za delo neposredno delodajalcem.

 

Povprečna in minimalna bruto plača

  • Minimalna bruto tedenska plača v Avstraliji se je v letu 2023 povečala na 882,80 AUD ali 541,99 EUR.
  • Povprečna bruto tedenska plača je v Q2 2023 znašala 1.399,10 AUD ali približno 858,97 EUR na teden. 

 
Vrednosti AUD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.

 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2023 2024* 2025* 2026*
Rast zasebne potrošnje 2,1 1,6 2,6 1,8
Rast javne potrošnje 1,7 2,3 2,1 2,5
Rast investicij 5,4 1,3 2,6 2,6

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, september 2024.
 

Zunanja trgovina
 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Avstralija je v letu 2023 izvozila za 337,0 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 268,8 mlrd EUR.
  • Presežek v blagovni menjavi je znašal 68,3 mlrd EUR.
  • V letu 2023 je Avstralija največ izvažala nafto in plin, rude, bisere, drage kamne, plemenite kovine, sol, žveplo, apno in cement ter žita.
  • Največ so v letu 2023 izvozili na Kitajsko (33 % od celotnega izvoza), sledijo Japonska, Južna Koreja, Indija in ZDA.
  • Avstralija je v letu 2023 največ uvažala vozila, nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2023 uvozili iz Kitajske (25 % od celotnega uvoza), sledijo ZDA, Južna Koreja, Japonska in Malezija.
 

Avstralija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021-2026 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi 

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2023 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2023 % od celote
Vozila 15,6 Mineralna goriva, olja 34,0
Mineralna goriva, olja 14,9 Rude, žlindre in pepeli 28,1
Stroji, jedrski reaktorji 14,1 Biseri, dragi kamni, plemenite kovine 5,8
Električna in elektronska oprema 10,5 Sol, žveplo, apno in cement 3,6
Farmacevtski izdelki 4,0 Žita 3,5
 
Vodilni uvozni trgi 2023 % od celote Vodilni izvozni trgi 2023 % od celote
Kitajska 25,0 Kitajska 33,0
ZDA 11,1 Japonska 9,8
Južna Koreja 6,4 Južna Koreja 5,5
Japonska 6,3 Indija 3,9
Malezija 4,5 ZDA 3,7
Slovenija (51. mesto) 0,1 Slovenija (57. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Avstraliji so v letu 2022 znašale 721,9 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 2,1 %.
  • Celotne izhodne TNI  Avstralije so v letu 2022 znašale 629,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 8,2 %.
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Avstraliji 2022 - 2025 (grafični prikaz)



(*) EIU napoved.


Največji vlagatelji v Avstralijo

Države vlagateljice mio EUR
ZDA 118.635
Združeno kraljestvo 86.024
Japonska 85.161
Kanada 37.142
Nizozemska 34.308
Singapur 29.494
Kitajska 29.295
Bermudi 25.641
Britanski deviški otoki 14.410
Nemčija 13.002
 
Podjetje Država
Japan Post Holdings Co.,Ltd. Japonska
Gategroup Holding Ag Švica
Ford Motor Company ZDA
Glencore Plc Združeno kraljestvo
Simec Group Limited Hong Kong, Kitajska
Jbs Asia Pacific Holdings Designated Activity Company Irska
International Business Machines Corporation ZDA
Temasek Holdings (Private) Limited Singapur
  
Vir: Factiva; ITC, september 2024. 



Poglejte si tudi: