Mednarodni transport

 

Poznate posebnosti mednarodnega transporta?

 
  • kompleksnost: uporaba kombiniranih prevozov z različnimi transportnimi sredstvi in z uporabo številnih razkladalnih operacij ter vmesnega skladiščenja. Povečan je riziko transportnih poškodb, izgub blaga, zamud in stroškov.
  • velike razdalje: čas trajanja prevoza je daljši, stroški višji, vplivajo tudi na  kakovost blaga.
  • klimatske razlike: pogosto zahtevajo posebno pakiranje in embaliranje blaga, če se blago giblje čez države z velikimi klimatskimi razlikami.
  • zahtevna dokumentacija: transport blaga čez državne meje zahteva pravilno in popolno dokumentacijo. Upoštevati je treba vse carinske in zakonske predpise ter pravila in prakso držav, skozi katere blago potuje.


Področje je ključno za zagotovitev dostave naročenih izdelkov v dogovorjenem času na dogovorjeni kraj v dogovorjeni kvaliteti.
 

Odločitve glede vrste in načina transporta


Pomembnejši dejavniki, ki jih je treba poznati pri sprejemanju odločitve glede izbire vrste in načina transporta blaga, so:
  • hitrost (tranzitna hitrost),
  • cena in stroški transportne storitve,
  • točnost in zanesljivost,
  • dostopnost in rednost ter
  • varnost transporta.
 
Upoštevati je treba:
  • nacionalno zakonodajo glede prevozov in poslovne običaje države, preko katere blago tranzitira ali v kateri je namembni kraj prejemnika blaga,
  • naravo in lastnosti blaga (nevarne snovi, pokvarljivo blago, blago visoke vrednosti),
  • posebne zahteve prejemnika blaga,
  • zahteve glede embalaže,
  • primernost prevoznega sredstva glede na vrsto blaga itd.
 
Kakovost  transportnih storitev in zanesljivost transporta imata v mednarodnem poslovanju veliko večji pomen kot pri transportu v domači državi. Kakovost transporta je splet in razmerje med zanesljivostjo, hitrostjo, varnostjo in ceno transporta (stroški).
 

Prevozna pogodba


Je bistveni element mednarodnega transporta. Z njo se prevoznik zavezuje, da bo blago dostavil na v pogodbi določen namembni kraj, naročnik prevoza pa, da mu bo za to plačal prevoznino.
 
Prevozna pogodba praviloma ne vključuje nakladanja in razkladanja blaga. To običajno opravita naročnik (dobavitelj) in prejemnik blaga. Ravno tako mora naročnik sam poskrbeti za ustrezno embalažo in paletiziranje blaga (tovora).
 
Prevoznik odgovarja za poškodbo ali izgubo blaga in za zamudo pri njegovi izročitvi od trenutka, ko je blago prejel, pa vse do trenutka, ko je blago predal v namembnem kraju. S prevozno pogodbo se določi tudi cena za prevoz blaga.
 

Pravno urejanje transporta


Mednarodni transport urejajo:
  • mednarodne konvencije,
  • mednarodni sporazumi in
  • splošni pogoji mednarodnih organizacij prevoznikov.
 
Najpomembnejše so transportne konvencije, ki urejajo varnost v prometu (kot sporazumi), in tiste, ki urejajo premoženjskopravna razmerja v transportu.

 
Najpomembnejše transportne konvencije glede na vrsto prometa
Pomorski promet SOLAS (o varstvu človeškega življenja na morju)
Mednarodna konvencija o izenačenju nekaterih pravil o konosamentu,
Hamburška pravila,
BIMCO (Baltiška in mednarodna organizacija ladjarjev in agentov)
Kodeks IMDG za prevoz nevarnega blaga po morju
Zračni promet Pariška konvencija (preleti letal čez ozemlja tujih držav in uporabo tujih letališč)
Varšavska konvencija (ureja premoženjsko-pravna vprašanja, odgovornost prevoznika)
Čikaška konvencija (sporazum o tranzitu v mednarodnem zračnem prometu)
Montrealska konvencija (poenotenje nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz), IATA (ureja pogodbene odnose v zračnem prometu)
Železniški promet CIM (enotna pravila o mednarodnem železniškem prevozu
RID (Evropski sporazum o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga)
COTIF (prevoz potnikov in tovora),
Cestni promet CMR (ureja področje mednarodnih prevozov blaga v cestnem prometu)
TIR (omilitev ovir v mednarodnem pretoku blaga, blago se ne pregleduje na obmejnih carinskih uradih tranzitnih držav, ampak samo v odpremnem in namembnem kraju)
ADR (evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti)
IRU (mednarodna zveza za cestni transport v Evropi)
 

Transportne listine


Listine v mednarodnem transportu blaga, ki jih izdajajo transportna podjetja, imajo velik finančni in komercialni pomen. Večinoma nadomeščajo pogodbo med naročnikom in prevoznikom oziroma izvajalcem prevoza, v mednarodni blagovni menjavi se uporabljajo za črpanje akreditiva, z nekaterimi listinami (konosament, FCT, FBL) pa se lahko prenaša lastninska pravica na blagu.
 
Transportne listine in transportni dokumenti o prevozu blaga so za kupca tudi zagotovilo, da bodo izpolnjeni pogoji o dostavi blaga v pravem času in na pravi kraj, za prodajalca pa pomenijo garancijo izplačila kupnine.

 
Najpomembnejše transportne listine
Konosament ali B/L (nakladnica) Je prevozna listina v pomorskem transportu. Je popolnoma samostojen dokument in ni vezan na nobeno pogodbo. Je vrednostni papir.
Železniški tovorni list CIM
 
Je javna listina in nima narave vrednostnega papirja. Tovorni list je dokument na »ime«. Z enim tovornim listom se lahko odpremi pošiljka blaga samo od enega pošiljatelja, naslovljen pa je na prejemnika blaga.
Cestni tovorni list CMR
 
Je javna listina in prav tako nima narave vrednostnega papirja. Ureja ga konvencija CMR. Tovorni list se izda ob sklenitvi prevozne pogodbe in ob izročitvi blaga s strani pošiljatelja (lahko ga izpolni tudi špediter). CMR je pomemben dokument v primeru nastanka transportne škode. Če prejemnik blaga na tovornem listu ob prejemu blaga ne naredi zaznamka (običajno v rubriko 18), prevoznik pri zavarovalnici ne bo mogel uveljavljati povračila škode.
Letalski tovorni list AWB Dokaz o sklenjeni prevozni pogodbi. V nekaterih državah priznavajo AWB tudi kot carinski dokument ali pa celo kot carinsko deklaracijo.
 


Transportno zavarovanje


Sklenitev transportnega zavarovanja je v mednarodni trgovini nujno potrebna. Poznati je potrebno tako določila transportnega prava (odgovornost prevoznika) kot tudi določila zavarovalnega in gospodarskega prava (dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v kupo-prodajni pogodbi).
 
Transportno zavarovanje omogoča zavarovanje večine rizikov v transportu blaga in tako udeležencem v mednarodni trgovini zagotavlja določeno varnost. Stroške transportnih zavarovanj je potrebno upoštevati pri cenovni kalkulaciji.
 

Transportno zavarovanje obsega:

  • zavarovanje tovora (kargo): tovor je pri prevozu izpostavljen različnim nevarnostim in lahko v primeru izgube ali poškodbe podjetju povzroči veliko škodo in izpad dohodka. Blago se zavaruje od trenutka, ko se začne nakladanje na transportno sredstvo, do trenutka, ko se konča razkladanje blaga.
  • zavarovanje prevoznih sredstev (kasko): vozila, plovila in letala se lahko poleg obveznega zavarovanja zavaruje še za delni ali popolni kasko.
  • zavarovanje prevozniške odgovornosti: z zavarovanjem prevozniške odgovornosti je krita škoda, za katero je dokazano kriv prevoznik. Prevoznik za škodo ne odgovarja, če dokaže, da je škoda nastala zaradi napake naročitelja prevoza, zaradi naravne lastnosti ali napake blaga ali zaradi nepredvidenega vzroka, ki se mu ni mogel izogniti;
  • zavarovanje drugih interesov (voznine, havarije).
 
Razlika med kargo zavarovanjem in zavarovanjem prevozniške odgovornosti
Lastnik tovora ima pravico do odškodnine proti prevozniku le takrat, če ta zakrivi dejanje, zaradi katerega pride do poškodbe ali izgube blaga v transportu, nikakor pa ne, če se blago poškoduje zaradi višje sile ali zaradi dejanja tretje osebe. Zato je smiselno poleg zavarovanja odgovornosti prevoznika zavarovati tudi blago.
 
Zavarovalna pogodba
Transportno zavarovanje sklenemo na podlagi zavarovalne pogodbe. Zavarovalna pogodba je obligacijsko-pravna in adhezijska pogodba (pogodba s pristopom), s katero se sklenitelj zavarovanja zavarovalnici obveže plačati določeno premijo, zavarovalnica pa se obveže plačati zavarovancu zavarovalnino, če nastane dogodek, ki pomeni zavarovalni primer.
 

Špedicija

 
Špedicija opravlja funkcijo organizacije in koordinacije vseh potrebnih dejavnosti, ki zagotavljajo nemoteno gibanja blaga z mesta odpreme do namembnega kraja.
Špediterske storitve so tudi storitve s carinskega in davčnega področja, carinjenje in zavarovanje blaga, preskrba vse potrebne dokumentacije v zvezi z manipulacijo in prevozom blaga.
                
V večini držav večji del izvoznih, uvoznih in tranzitnih poslov poteka prek mednarodnih špedicij. Špediter odgovarja za izbor in delo vseh subjektov, ki jih je angažiral pri izvrševanju prevoza in drugih špediterskih storitev, in to od trenutka, ko je blago prevzel, pa do trenutka, ko je blago oddal.
 
Špediter lahko posluje kot zastopnik, v imenu in za račun naročnika storitev (kot posrednik ali agent), ali kot komisionar, v svojem imenu in za račun naročnika ali komitenta.
Špedicija na mednarodni ravni ni urejena z enotnimi predpisi ali z mednarodnimi konvencijami. V večini evropskih držav je urejena z lastnimi predpisi glede opravljanja špediterskih storitev.
 
 

Špediterska pogodba

Špediterske storitve se običajno opravljajo na podlagi špediterske pogodbe. Špediterska pogodba je dvostranska (mandatna, odplačna) pogodba gospodarskega prava in je sklenjena takrat, ko naročnik izroči špediterju pisni nalog ali dispozicijo, špediter pa dispozicijo sprejme in se s tem zaveže, da bo za naročnika opravil dogovorjene storitve.
 
Posli špediterja so v pogodbi povezani z dejavnostjo prevoza blaga in spremljevalnih storitev.  Naročnik ali komitent se obveže, da bo plačal storitev, provizijo in nastale stroške.
 
 

FIATA

FIATA je mednarodno združenje špediterskih organizacij s sedežem v Zürichu. Ustanovljeno je bilo 31. maja 1926 na Dunaju. Namen ustanovitve je bila težnja po sodelovanju med nacionalnimi špediterskimi združenji iz različnih držav, da bi si izmenjevala izkušnje in s tem omogočila nemoteno funkcioniranje špediterske dejavnosti. Je nevladna organizacija in združuje več kot 35.000 špediterskih podjetij iz 130 držav.
 

Špediterski dokumenti

FIATA je prav zaradi prevozov blaga v mednarodni trgovini pripravila in uvedla enotne dokumente, katerih uporaba omogoča enostavno in dokumentarno poslovanje pri prevozu blaga, ki jih lahko izdajajo samo špediterji, člani FIATA.
 
Enotni dokumenti FIATA
FBL prenosna špediterska nakladnica in potrdilo, s katerim špediter prevzame odgovornost za celotno izvršitev transporta
FCT špeditersko potrdilo o prevozu, s katerim špediter potrjuje, da je od nalogodajalca prejel blago v dobrem stanju za prevoz blaga, po določeni poti in z ustreznim prevoznim sredstvom. Je vrednostna listina (prenos z indosamentom)
FCR špeditersko potrdilo o prejemu, ki potrjuje, da je špediter prevzel blago v določenem kraju od določenega nalogodajalca, da ga pošlje določenemu prejemniku blaga. Največkrat se ga uporablja pri uporabi klavzule EXW
SDT potrdilo pošiljatelja o prevozu nevarnega blaga, s katerim nalogodajalec ali komitent špediterju izjavlja, da blago, prevzeto za transport, ustreza zahtevam za prevoz nevarnega blaga, določenim v mednarodnih konvencijah za prevoz nevarnih snovi, kot so konvencije: ADR, RID ali IMDG
FFI špediterska navodila, ki vsebujejo najpomembnejše podatke in informacije za varno dostavo blago od naročnika (prodajalca) do prejemnika (kupca)
FWR potrdilo, ki se uporablja v tistih primerih, ko špediter opravlja tudi skladiščne posle oziroma nastopa v vlogi skladiščnika. Špediter potrjuje, da je blago prevzel in ga uskladiščil in da bo blago izročil tistemu, ki bo predložil FWR dokument
FWB je neprenosljiv tovorni list za kombinirani ali multimodalni transport in ga mora špediter imeti takrat, kadar kot špediter deluje tudi kot prevoznik v multimodalnem transportu. Uporablja se ga lahko tudi kot pomorski tovorni list


 
Več informacij:
  • Več o mednarodnem transportu, transportnih konvencijah in transportnih dokumentih je podrobneje obrazloženo v knjigi: Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
  • Več o mednarodni ureditvi cestnega prevoza blaga (vključno s konvencijo CMR v slovenskem in angleškem jeziku) si lahko preberete v knjigi: Pavliha Marko et al. Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu. Ljubljana: GV Založba, 2007.
  • Mednarodne transportne klavzule Incoterms (Izvozno okno)
 
___________________________________________________________________________
Viri in literatura:
  • Kranjc, V. Gospodarsko pogodbeno pravo, Ljubljana: GV Založba, 2006.
  • Šenk Ileršič, I. Mednarodno poslovanje: Priročnik. Ljubljana: GV Založba, 2013.
  • Jelenc, M. Mednarodni integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski Vestnik, 1983.
  • Jelenc, M. in Ogorelc, A:  Mednarodni  transport  in  transportno zavarovanje-temelji  ZT  poslovanja.  Ljubljana: GZS, 1996.
  
Posodobljeno: 13.7.2018