Slovenska podjetja Romunijo zaznala kot zanimivo za poslovno sodelovanje

Pred kratkim se je v Bukarešti uspešno zaključil dvodnevni mednarodni poslovni forum Francija/Jugovzhodna Evropa, ki se ga je udeležilo več kot 230 podjetij iz Francije in te evropske regije, med njimi pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija tudi pet slovenskih. Poslovni forum, ki velja za najpomembnejši regionalni in večsektorski dogodek za mala in srednja podjetja v Jugovzhodni Evropi in na Balkanu, je bil namenjen poslovnemu mreženju malih in srednje velikih podjetij iz Francije in regije, ki načrtujejo širitev na nove trge ali iščejo nove poslovne partnerje v Franciji in državah Jugovzhodne Evrope.

 

Dogodka, ki se je odvijal 11. in 12. februarja 2014 v Bukarešti, se je udeležilo 230 podjetij iz 12 držav, od tega 40 francoskih podjetij, ter francoske območne regionalne zbornice in poslovni klubi iz vseh udeleženih držav. Na dogodku je bilo med podjetji skupno izvedenih več kot 2000 individualnih sestankov. Pod okriljem javne agencije SPIRIT Slovenija je bilo na forumu tudi pet slovenskih podjetij, in sicer Dynacast Lož, d. o. o., Steklarna Hrastnik, d. o. o., Špedicija Goja, d. o. o., MIPS programska oprema, d. o. o. in Livar d. d.

Romunija namreč predstavlja največji trg v jugovzhodni Evropi in enega od največjih notranjih trgov Evropske unije, ki ponuja dober dostop do regije Donava-Črno morje v kateri je 65 milijonov prebivalcev, poleg tega pa država sodi med najhitreje rastoča in največja gospodarska območja izven Azije. Romunija je locirana na križišču treh velikih trgov: EU, Skupnosti neodvisnih držav (SND) in Bližnjega vzhoda. Dežela, v kateri je več kot 50 poslovnih con, predstavlja enega najpomembnejših proizvajalcev programske opreme v Vzhodni Evropi in največjega ponudnika storitev IT outsourcinga na svetu.

 

Bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Romunijo je konstantno raslo tudi v času krize, lani so slovenska podjetja v Romunijo izvozila za 250 milijonov evrov, romunska pa v Slovenijo 146 milijonov evrov. Romuni so v Slovenijo izvažali predvsem vozila, električno in transportno opremo, aluminij in aluminijaste izdelke, električne stroje in opremo ter njihove dele, in kavčuk ter izdelke iz kavčuka, Slovenija pa je izvažala predvsem jedrske reaktorje, kotle, stroje in mehanske naprave, farmacevtske proizvode, električne stroje in opremo ter njihove dele ter plastične mase in izdelke iz plastičnih mas. Na romunskem trgu je prisotnih 20 slovenskih podjetij, po podatkih iz baze Sloexport v Romunijo izvaža 475 slovenskih podjetij, v Sloveniji pa je sodeč po bazi GVIN 25 podjetij z romunskim kapitalom.

 

Na romunskem trgu je za slovenska podjetja precej poslovnih priložnosti, predvsem za podjetja s področja energetike, IKT, gradbeništva, inženiringa ter infrastrukture in turizma. Poleg tega je veliko priložnosti za iskanje skupnih poslovnih poti na področju raziskav in razvoja, sodelovanje na področju energije in okolja, razvoja informacijske tehnologije in komunikacijske infrastrukture, biotehnologije, nanotehnologije, zdravstva, reindustrializacije ipd. V prihodnosti pa se v Romuniji kažejo tudi priložnosti na področju tujih neposrednih naložb v transportu, prehrambni in živilski proizvodnji, turizmu in infrastrukturi. Romunska vlada je zelo naklonjena tujim investitorjem, in je v začetku leta 2013 v ta namen ustanovila tudi oddelek za infrastrukturne projekte in tuje investicije.

 

“Naše podjetje se je dogodka udeležilo, ker svoje poslovanje širimo tudi na francoski trg, in ker imamo v družbi potrebna znanja in izkušnje, ki bi slovenskim podjetjem pomagala vstopati na romunski trg. V tem segmentu jim lahko ponudimo temeljno logistično podporo in v navezi z našimi romunskimi partnerji pestre možnosti razvoja na tem 22-milijonskem trgu. Vsekakor pozitivno ocenjujemo možnosti za predstavitve in mreženje, udeležba francoskih podjetij na dogodku pa po našem mnenju ni bila na pričakovani ravni” je poudaril Miroslav Beg, član uprave podjetja Špedicija GOJA, d. o. o.  “Skozi lastno izkušnjo, osebno in poslovno, lahko zgolj obžalujem, da Slovenci, tako preveč zazrti v iskanje priložnosti na zahodu, Romunije sploh ne poznamo. Pa vendar ta dežela ponuja obilico možnosti in priložnosti za sodelovanje in poslovanje. Država je na vseh ravneh svojega delovanja odprta za povezave, kontakt na individualni ravni je enostaven, naraven in spontan. Korupcija? Birokracija? Klišeja, ustvarjena drugje in, domnevam, s strani tistih, ki niso nikoli resno živeli in delali z Romuni. Splošna strokovna usposobljenost, požrtvovalnost pri delu in pripravljenost na učenje in soočanje z novimi izzivi so gotovo med prednostmi, ki jih ponuja romunski trg, med pomanjkljivosti pa sta slaba infrastruktura in pomanjkljiva organizacijska kultura, predvsem ko gre za vodstvene strukture na srednjih ravneh,” je še izpostavil.

 

“Z lansko najvišjo rastjo BDP-ja v Evropski uniji in z načrtovano rastjo vseh vrst potrošnje v Romuniji v prihodnjih letih, je lahko dobra priložnost tudi za slovenska podjetja, obenem pa nizki stroški dela in obilo virov naredijo to državo zanimivo tudi z vidika nabavnega trga,” Romunijo opisuje Darko Delić, direktor podjetja MIPS programska oprema d. o. o. Pravi, da so sami v manjši meri že prisotni na tem trgu, ta dogodek pa je bil priložnost, da spoznajo potencialne partnerje. “Predvsem smo iskali podjetja s sorodno dejavnostjo za skupen nastop na trgu in dogodek nam je omogočil kar nekaj stikov s potencialnimi partnerji. S tako organiziranim pristopom mreženja je to daleč učinkoviteje in ceneje, kot bi bilo po konvencionalnih poteh. Prezgodaj bi bilo govoriti o izplenu, vendar smo s samo idejo in organizacijo zelo zadovoljni.”

 

“Veliko večjih podjetij in korporacij ima v Romuniji svoja proizvodna podjetja, kamor so svojo proizvodnjo preselili zaradi cenejše delovne sile. Če je bila služba nabave v preteklosti povsem centralizirana, se danes del te odgovornosti že prenaša na lokalno raven, poleg tega pa se lokalizira tudi veriga dobaviteljev, kar daje priložnost podjetjem v regiji, da se aktivno vključijo v sodelovanje,” privlačnost Romunije vidi Mihael Brenčič, generalni direktor podjetja Dynacast Lož d. o. o.Sami so se dogodka udeležili na osnovi dejstva, “da smo primorani iskati nove trge in priložnosti povsod, kjer se kaže možnost uveljavitve z našimi izdelki, servisom in znanjem. Dogodek sam je delno izpolnil pričakovanja, saj realno gledano ne moremo pričakovati, da se že na osnovi takega dogodka sklepajo novi posli, so bili pa vzpostavljeni novi kontakti, ki bodo osnova za nadaljnje aktivnosti. Vsaka pot se pač začne s prvim korakom.”

 

“Zaradi strateške usmeritve Livarja za širjenje prodaje na evropskih trgih, kjer nismo dovolj prisotni, smo se odločili za sodelovanje na tem forumu. Dogodek je upravičil naša pričakovanja. Opravili smo več dvostranskih sestankov z nam zanimivimi podjetji in pridobil kar nekaj uporabnih izkušenj in informacij,” je povedal Janez Bizjak, prodajni inženir iz družbe Livar, d. d.