Makroekonomske napovedi Centralne banke Francije za obdobje 2024-2026
Centralna banka Francije (Banque de France) je 19. 12. 2023 objavila makroekonomske napovedi za obdobje 2024-2026 ter 10. 1. 2024 januarsko (mesečno) ekonomsko raziskavo.Makroekonomske napovedi za obdobje 2024-2026
Zadnji podatki kažejo na rahlo znižanje gospodarske rasti v l. 2023, ki naj bi dosegla 0,8 % (tretje četrtletje -0,1 %). Centralna banka ohranja napovedi gospodarske rasti za l. 2024 in 2025 nespremenjeni, to je 0,9 % in 1,3 %. V l. 2026 napovedujejo pospešitev rasti na 1,6 %. Predpostavka je, da se bodo učinki nedavnih šokov v francoskem gospodarstvu (zunanji fiskalni šok, zaostrovanje denarnih in finančnih pogojev) do takrat že zmanjšali.V l. 2024 naj bi rast v večji meri poganjala potrošnja gospodinjstev, tudi zaradi znižanja inflacije, ki bo vplivala na kupno moč plač, ter nižje stopnje varčevanja. L. 2025 pričakujejo koristi od okrepljenih zasebnih naložb, saj bo učinek zaostrenih denarnih in finančnih pogojev šibkejši.
Inflacija (HICP), ki je dosegla vrh v začetku l. 2023, naj bi se še naprej umirjala. Po povprečju 5,7 % v l. 2023 naj bi se znižala na 2,5 % v l. 2024. K znižanju inflacije naj bi prispevale padajoče cene energije. Pričakujejo tudi znižanje osnovne inflacije (HICP brez energije in hrane) čeprav počasneje. Inflacija naj bi se najkasneje do l. 2025 postopoma približala 2 % in nato ostala na nekoliko nižji ravni, če ne bo novih pretresov na strani uvoznih cen surovin.
Realne plače naj bi začele znova rasti v obdobju 2024–2026 in se vrnile k rasti blizu produktivnosti dela. Stopnja brezposelnosti naj bi še naprej naraščala, v l. 2024 dosegla 7,6 % in v l.2025 7,8 %, preden bi se začela zniževati v l.2026 ob okrevanju gospodarske aktivnosti.
Centralna banka izpostavlja, da so v negotovem okolju tveganja za projekcije rahlo negativna za gospodarsko aktivnost in uravnotežena za inflacijo.
Iz ekonomske raziskave januar 2024 (vključenih 8.500 vodilnih v podjetjih) izhaja, da se je aktivnost decembra 2023 povečala v industriji, komercialnih storitvah in zaključnih gradbenih delih. V januarju naj bi se aktivnost po pričakovanjih povečala v industriji in storitvah, vendar po nižji stopnji, ter skrčila v gradbeništvu. Cene surovin se stabilizirajo, cene končnih izdelkov pa rahlo povečujejo. Težave pri zaposlovanju se zmanjšujejo in zadevajo 41 % podjetij (novembra 45 %).
Centralna banka Francije na podlagi ekonomske raziskave januar 2024 ocenjuje, da bi bila lahko rast BDP v zadnjem četrtletju 2023 nekoliko višja od decembrske ocene (+0,1 %) in se približala 0,2%. V proračunskem zakonu za l. 2024 (UL 30.12.2023) je predvidena 1,4 % rast BDP v l.2024 ter znižanje proračunskega primanjkljaja na 4,4 % BDP. Primanjkljaj naj bi dosegel 147 mrd EUR. Delež javnega dolga pa 109,7 % BDP. Cilji so skladni z usmeritvami, ki jo določa zakon o večletnem načrtovanju javnih financ (2023–2027).
Evropska komisija v jesenskih napovedih za Francijo predvideva 1,2 % rast BDP v l. 2024 in 1,4 % v l. 2025.
Pripravila:
mag. Breda Korošec
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu
e-naslov: Breda.Korosec1@gov.si
