ZDA

Dajatve v ZDA

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

EU in ZDA sta se od leta 2013 pogajali o sklenitvi Čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (Transatlantic Trade and Investment Partnership - TTIP). Ta naj bi med drugim bistveno zmanjšal carinske in ne-carinske ovire pri trgovanju na obeh straneh Atlantika. Pogajanja o tem sporazumu so ustavljena.
V splošnem je blagovna menjava med EU in ZDA dokaj liberalizirana, povprečna carinska stopnja je nižja od 3%. Odstopajo predvsem sektorji motornih vozil in predelanih živil (kjer so zlasti visoke carine EU za izdelke iz ZDA) ter sektor kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kjer sta povprečni carinski stopnji na obeh straneh 3,7%. Večjo oviro predstavljajo necarinske trgovinske ovire, kot so standardi, sanitarni in fitosanitarni predpisi idr.; dovoljenja za uvoz nekaterih vrst blaga, npr. dovoljenja FDA za uvoz hrane, medicinskih in farmacevtskih izdelkov za uvoz v ZDA, nov bolj protekcionističen pristop v skladu s politiko "America First" idr.)

Več informacij:

 

Obdavčevanje podjetij

Z zakonom o nižanju davkov in zaposlovanju (Tax Cuts and Jobs Act, sprejet 22.12.2017) so ZDA v letu 2018 izvedle obsežno davčno reformo.

Davek na dohodek podjetja

Družbe plačujejo zvezni davek od dohodka podjetij. Davčna stopnja, ki je prej znašala 35%, se je 1. januarja 2018 znižala na 21%.
Poleg zveznega plačujejo podjetja v večini zveznih držav še davek na dobiček na ravni zvezne države (od 1% do 12%) in ponekod tudi na lokalni ravni. Podpisani davčni sporazumi veljajo samo na zvezni ravni.
V nekaterih zveznih državah se davek obračuna na osnovi odmerjenega zveznega davka (s specifičnimi modifikacijami). V vseh zveznih državah se za obdavčitev družb ne priznavajo stroški za že plačan davek na zvezni ali pa na državni ravni. Poleg tega v večini držav ne priznavajo zmanjšanje obdavčitve dohodkov od obresti, čeprav so ti lahko zmanjšani na zvezni ravni.
Z reformo so ZDA s svetovnega načela obdavčevanja prešle na teritorialni davčni sistem. Tako rezidenti (družbe, ki so ustanovljene v ZDA ali so upravljane ali nadzorovane iz ZDA vsaj 183 dni) kot nerezidenti plačujejo davek samo od dohodka, ki izvira iz ZDA. Podružnice so obdavčene s 30% stopnjo, razen če je to drugače urejeno z davčnim sporazumom.
V večini zveznih držav se domača in tuja podjetja obdavčijo zgolj za dohodek, ki izvira iz delovanja na njihovem ozemlju. V nekaterih zveznih državah pa se dohodek rezidentov, ki je nastal v drugi državi in tam ni bil obdavčen, obdavči v domači državi.
Davčna osnova davka od dohodka podjetij je dohodek družbe, ki je sestavljen iz dohodkov iz poslovanja oz. trgovanja, pasivnih prihodkov (najemnine, licenčnine, idr.) in nekaterih kapitalskih dobičkov, zmanjšan za priznane stroške (stroške poslovanja).
V ZDA zakonodaja razlikuje dve vrsti družb: C corporation in S (small) corporation. Večina večjih družb ima status C corporation. Te družbe so zavezane plačilu davka na dohodek podjetij.
Družbe s statusom S corporation (enolastniške družbe, partnerske družbe, vzajemni skladi; imajo lahko največ do 100 delničarjev, delnice pa ne smejo kotirati na borzi) ne plačujejo davka na dohodek podjetij, temveč so davčni zavezanci delničarji oz. družbeniki, ki morajo poleg tega plačati tudi zdravstveno in socialno zavarovanje ter zvezni davek za nezaposlenost. Delničarji takih družb ne morejo biti nerezidenti oz. nedržavljani ZDA (t.i. »nonresident aliens«).
Kapitalski dobički ali izgube so načeloma vključeni v davčno osnovo in so obdavčeni po standardni davčni stopnji (izjema so kapitalski dobički od združitve in prevzemov ter likvidacij, kjer je obdavčitev odložena). Dobički ali izgube od naložb, ki jih je družba imela v svoji posesti več kot 12 mesecev, se jemljejo kot dolgoročni dobički, v nasprotnem primeru so to kratkoročni dobički. Dolgoročni dobiček, ki je večji od kratkoročne izgube, je neto kapitalski dobiček. Kapitalske izgube se lahko prenesejo za 3 leta nazaj ali pa za 5 let naprej.
Dohodki delničarjev družbe (dividende) so obdavčeni.
Družbe, ki so v tujini plačale davek, te lahko uveljavijo kot davčno olajšavo. Davek, plačan na državni ali lokalni ravni, se na zvezni ravni jemlje kot strošek družbe.
Davčna reforma je tudi na zvezni ravni ukinila alternativni minimalni davek, vendar ga nekatere zvezne države še imajo.
Izgube se lahko naprej prenašajo neomejeno (velja za izgube, ki so nastale v davčnih letih, ki se začnejo po 31. 12. 2017), medtem ko se nazaj ne morejo prenašati.
Za dividende (to velja za dividende izplačane po 31.12.2017), ki jih je rezident prejel od druge domače družbe, se lahko uveljavi 50% davčna olajšava. Če ima prejemnik dividend v družbi, ki dividende izplačuje, 20% ali večji delež, potem se davčna olajšava zviša na 65%. Če pa ima v lasti več kot 80%, je možna 100% olajšava. Pod določenimi pogoji (posebej definirano »specifično 10% lastništvo tuje družbe«) je možna 100% olajšava tudi za dividende, ki so prejete od tujih družb.
Na voljo so različne davčne olajšave in spodbude, tako na zvezni ravni kot na ravni posameznih držav.

Davek po odbitku

Dividende: 30%
Za dividende in druge oblike distribuiranih dobičkov, ki jih ameriška družba izplača nerezidenčni družbi, znaša davek po odbitku 30%. Uveljaviti je mogoče znižanja in oprostitve iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 10/01, po katerem davek po odbitku ne sme presegati 5% obresti (pogoj: 25% kapitalska udeležba) oziroma 15% v vseh drugih primerih. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji, če zavezanec ne izvzema dividend iz davčne osnove v Sloveniji.

Obresti: 30%
Na obresti, ki jih ameriška družba izplača nerezidentom, je davek po odbitku 30%, razen za portfeljske obresti in obresti na bančne depozite, na katere se ne plačuje davka po odbitku.
Uveljaviti je mogoče znižanja in oprostitve iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 10/01,, po katerem davek po odbitku ne sme presegati 5% obresti. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Licenčnine in avtorske pravice: 30%
Davek po odbitku iz naslova licenčnin in avtorskih honorarjev, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, znaša 30%. Uveljavijo se lahko znižanja in oprostitve iz sklenjenega mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja Ur.l. RS-MP št. 10/01,, ki določa, da davek po odbitku ne sme presegati 5% bruto zneska teh plačil. Plačani davek se lahko upošteva ob plačilu davka na dohodek podjetij v Sloveniji.

Plačila podpornih tehničnih storitev oz. drugih storitev: 30%
Za plačila storitev tehnične podpore oz. drugih storitev, ki jih domača družba izplača nerezidenčni družbi, se plačuje davek po odbitku po stopnji 30%. V skladu sklenjenim mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja lahko slovenska podjetja v ZDA uveljavljajo oprostitev od plačila davka po odbitku.

Davek na dodano vrednost

ZDA nima davka na dodano vrednost. Namesto tega so dobave obdavčene s prometnim davkom na ravni zveznih držav. Davčne stopnje določajo zvezne države.

Za podjetja relevantni davčni predpisi: Davčni sporazumi: ZDA imajo sklenjenih 60 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (Ur.l. RS-MP št. 10/01,)


Več informacij:

Posodobljeno: 20.11.2018