Danska je najuspešnejša EU država na področju vetrne energije

Vetrna energija postaja vse pomembnejša pri proizvodnji električne energije v Evropi. V letu 2022 je zagotavljala 17 % celotne evropske porabe električne energije.

Evropa je od osemdesetih let prejšnjega stoletja naredila že velik napredek pri razvoju vetrne energije, vendar jo čaka še dolga pot do izpolnitve ciljev do leta 2030.
 

Pomen vetrne energije v zelenem prehodu 

Vetrna energija je ena najpomembnejših tehnologij za razogljičenje Evrope, v mnogih državah pa najcenejši in potencialno največji domači vir električne energije, ki lahko nadomesti uvožena fosilna goriva.

Vodilne evropske države v prehodu na vetrno energijo so Danska, Nemčija in Združeno kraljestvo.

Po podatkih WindEurope je leta 2022 1. mesto zasedla Danska, s 55 % prispevkom vetrne energije k porabi energije. Na 2. mesto se je s 34 % uvrstila Irska, na 3. mesto Združeno kraljestvo z 28 %, na 4. mesto pa Nemčija s 26 %.
 

Delež vetrne energije v celotni porabi energije v letu 2022

Država	Delež vetrne energije v %
Danska	55 %
Irska	34 %
Združeno kraljestvo	28 %
Nemčija	26 %

Glede na načrtovane namestitve vetrnih zmogljivosti je Nemčija še vedno vodilna evropska država, čeprav jo že dohitevajo druge države.

Švedska in Finska sta uspešnejši od Nemčije glede vetrnih zmogljivosti na kopnem, Združeno kraljestvo pa je daleč najmočnejši trg za vetrne elektrarne na morju.

Pogoji za uspešen razvoj vetrne energije: 

• stabilna zakonodaja
• jasni in ambiciozni cilji za vetrno energijo
• urejene politike na področju prostorskega načrtovanja, izdajanje dovoljenj in načrtovanja omrežja
• močna industrijska prisotnost

 
Nekatere države, kot je na primer Latvija, imajo velik potencial za vetrno energijo, a nimajo ciljev, da bi jih uresničile.
 
Tudi Italija ima težave, saj njen postopek izdajanja dovoljenj daje oblastem pravico veta. To pogosto vodi do odpovedanih projektov in negotovega okolja za investitorje.

Razvoj vetrne energije lahko pomaga vzpodbuditi tudi močna industrijska prisotnost. Države, kot so Nemčija, Danska in Španija, imajo močno proizvodno industrijo s številnimi podjetji, specializiranimi za proizvodnjo vetrnih turbin in druge povezane tehnologije. Nizozemska in Belgija pa imata močno industrijo na področju vetrnih elektrarn na morju.
 

 

Več denarja, več vetrne energije

Inovacija v tehnologiji lebdečih vetrnih turbin, ki niso pritrjene na morsko dno, je prav tako odprla nove možnosti za razvoj vetrne energije v državah, kot so Portugalska, Španija in Grčija, velik potencial pa imajo na tem področju tudi Bolgarija, Romunija, Češka in Latvija. A v teh državah je zelo težko pridobiti investitorje in potrebna finančna sredstva, čeprav bi dobro uporabiti potencial tam, kjer še ni izkoriščen in kjer ni toliko preobremenjenosti omrežja.

Za dosego EU ciljev glede obnovljivih virov energije do leta 2030 je bistvenega pomena sodelovanje vseh držav EU.
EU mora letno dodati vsaj 50 % več zmogljivosti, kot je bilo predvideno, in sicer 31 GW v primerjavi z 19-20 GW. To je mogoče le, če države, ki še niso izkoristile svojega polnega potenciala, kot so Estonija, Latvija, Litva, Romunija in Bolgarija, pospešijo razvoj vetrne energije in namestijo vetrne elektrarne na morju.
 

EU po ocenah WindEurope ne bo dosegla ciljev vetrne energije do leta 2030

Po ocenah WindEurope EU ne bo uspelo doseči zadanega cilja do leta 2030.

Za dosego tega cilja bi namreč države EU morale do leta 2030 vsako leto namestiti več kot 30 GW vetrne zmogljivosti. Leta 2022 so jih namestile le 16 GW.

O tem, da mora EU povečati konkurenčnost svoje dobavne verige vetrne energije, pa smo pisali v tem prispevku.

Da bi lahko države v EU sprostile potencial vetrne energije, se morajo spopasti z dolgimi postopki pridobivanja dovoljenj. To bo postalo še pomembnejše, ko se bo življenjska doba turbin bližala koncu in jih bo treba zamenjati z novimi.

Evropske države morajo prav tako vlagati v svoja elektroenergetska omrežja, da preprečijo zavrnitev obnovljivih virov energije zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Aprila 2023, v časa velikonočnih praznikov, so morali na Češkem odklopiti več sončnih kolektorjev, potem ko so proizvedli več energije, kot je bila zmogljivost omrežja.

Naložbe v omrežja pogosto zaostajajo za proizvodnjo obnovljive energije. Številni projekti čakajo na priključitev na omrežje, kar povzroča zamude in izgubo prihodkov za operaterje obnovljive energije.

Oba dejavnika, skupaj s pomanjkanjem sprejemanja javnosti, pomenita, da so se številne države osredotočile na vetrno energijo na morju. A če želi Evropa zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv, bodo potrebne tudi namestitve vernih zmogljivosti na kopnem.


Viri: Factiva, Euronews, WindEurope

 

Preberite tudi:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije
 
OVE bodo do leta 2025 največji vir proizvodnje električne energije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.