Zaradi geopolitičnih tveganj podjetja selijo proizvodnjo nazaj v EU
Geopolitična tveganja so glavni razlog za selitev proizvodnje nazaj v EU
Naraščajoče geopolitične napetosti silijo podjetja, da okrepijo in diverzificirajo svoje globalne dobavne verige. Pri tem se selitev podjetja kaže kot ena od najboljših možnosti.V raziskavi Evropske gospodarske zbornice, izvedeni na Kitajskem februarja in marca 2023, je 21 % anketiranih evropskih podjetij izjavilo, da razmišljajo o selitvi nekaterih svojih kitajskih operacij nazaj v Evropo.
Po anketi, ki jo je Evropska centralna banka (ECB) izvedla v letošnjem juliju in avgustu, so vodilna podjetja v območju evra, ki predstavljajo 5 % BDP tega območja, navedla geopolitična tveganja kot glavni razlog za razmišljanje o selitvi proizvodnje nazaj v EU.
Približno četrtina anketiranih podjetij načrtuje prenovo dejavnosti, kar je znatno povečanje v primerjavi s trendom iz prejšnjih 5 let. Strategije ponovnega financiranja bodo verjetno okrepile priliv neposrednih tujih naložb v prihodnjih letih, zlasti v srednji in vzhodni Evropi.
Katere evropske države so najprivlačnejše za naložbe?
EIU je države EU ocenil glede na njihovo privlačnost za strategije preoblikovanja.Prednosti držav v severni Evropi
Glede na lestvico EIU o poslovnem okolju imajo države v severni Evropi najboljše splošno poslovno okolje v EU, zaradi česar so najprivlačnejše lokacije za naložbe.Te države imajo tudi najvišjo raven produktivnosti delavcev.
Prednosti teh držav so še stabilno zakonodajno okolje, nizko politično tveganje in visokokvalificirana delovna sila.
Zaradi teh prednosti je regija privlačna za industrije z visoko dodano vrednostjo, kot sta farmacevtska in visokotehnološka proizvodnja.
Prednosti držav jugovzhodne Evrope
Za panoge z nižjo dodano vrednostjo, kot sta proizvodnja strojev in zunanje izvajanje tehnologije, je jugovzhodna Evropa zaradi nižjih plač privlačna vstopna točka.Čeprav stopnja produktivnosti ni tako visoka kot v srednji in zahodni Evropi, pa ima ta regija druge prednosti, kot so cenejši transport, skladiščenje in nepremičnine.
To je v tej regiji privedlo do močnih tujih naložb v projekte električnih vozil ter v industrijo poslovnih storitev in zunanjega izvajanja.
Izzive na teh trgih predstavljajo predvsem manj razvite prometne povezave z industrijskimi oskrbovalnimi omrežji v srednji in zahodni Evropi.
Najprivlačnejše evropske države za nove naložbe
Estonija, Češka in Španija bodo v prihodnjih letih verjetno prejele največ novih naložb, ki bodo posledica selitve proizvodnje.Vse te države imajo razmeroma močno poslovno okolje, manj kot polovico nižje stroške dela kot razvite države EU ter razmeroma visoko produktivnost.
Poljska, Madžarska in Romunija so zaradi večjih domačih trgov in delovne sile prav tako močne kandidatke za ponovno namestitev, vendar jih nekoliko omejuje slabša produktivnost.
Privlačnost EU držav za nove naložbe
| Država | Mesto na EIU lestvici poslovnega okolja (napoved za 2024-2028) |
Stroški delavca na uro (napoved EIU za 2024 v USD ) |
Produktivnost delavcev (napoved EIU za 2024) |
|---|---|---|---|
| Danska | 8,5 | 58,3 | 82,4 |
| Švedska | 8,4 | 48,7 | 84,0 |
| Nemčija | 8,4 | 54,4 | 77,8 |
| Finska | 8,3 | 40,7 | 77,5 |
| Irska | 8,1 | 48,7 | 161,6 |
| Nizozemska | 8,0 | 42,5 | 85,2 |
| Francija | 8,0 | 44,5 | 76,5 |
| Avstrija | 7,8 | 49,5 | 91,5 |
| Estonija | 7,7 | 19,8 | 63,6 |
| Belgija | 7,7 | 55,0 | 85,7 |
| Češka | 7,7 | 19,3 | 61,4 |
| Litva | 7,5 | 23,7 | 70,6 |
| Španija | 7,5 | 22,7 | 60,5 |
| Slovaška | 7,5 | 16,2 | 57,9 |
| Poljska | 7,4 | 16,3 | 62,1 |
| Slovenija | 7,4 | 14,4 | 75,2 |
| Latvija | 7,3 | 14,7 | 45,9 |
| Madžarska | 7,3 | 16,8 | 51,0 |
| Grčija | 7,2 | 19,6 | 50,3 |
| Portugalska | 7,1 | 16,4 | 57,6 |
| Romunija | 7,0 | 14,0 | 46,8 |
| Italija | 6,8 | 34,4 | 77,0 |
| Hrvaška | 6,8 | 7,5 | 60,5 |
| Bolgarija | 6,7 | 11,9 | 41,2 |
Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit
Preberite še:
Podjetja skrajšujejo svoje dobavne verige in se umikajo iz Kitajske
Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
