Grčija

Prodaja v Grčijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Grčija že vrsto let poskuša obvladati posledice finančne krize, ki je močno prizadela gospodarstvo. To se je počasi izvilo iz recesije in naj bi po napovedih v naslednjih letih beležilo skromno rast.

Kriza je povzročila upad na vseh področjih – pri financiranju, poslovanju, razvoju projektov in pri naložbah. Razen teh težav predstavljajo oviro za poslovanje tudi birokracija in korupcija. Vendar pa so nedavne reforme, usmerjene v poenostavitev postopkov in pritegovanje tujih naložb, močno izboljšale poslovno okolje.

Grško gospodarstvo je v veliki meri odvisno od uvoza. Perspektivni sektorji, v katerih so lahko priložnosti tudi za slovenska podjetja, so zlasti informatika in telekomunikacije, naftna industrija in turizem, varnost in zdravstvo.

Glede na v letu 2017 objavljeno poročilo Svetovne banke o poslovnem okolju držav (Doing Business 2018), Grčija zaseda 67. mesto od 190 držav (preteklo leto na 61. mestu). Kljub določenim reformam za zmanjšanje številnih in dolgotrajnih birokratskih postopkov lahko poslovanje z grškimi organi predstavlja določen izziv. Poleg tega aktivna podjetja v Grčiji, kar 51,7 % svojega zaslužka namenijo davkom in prispevkom za socialno varnost (povprečna vrednost med razvitimi državami je 40,1 %). Kljub temu pa navedeno poročilo Grčijo uvršča na 37. mesto (pred tem bila na 56. mestu), kar zadeva enostavnost začetka poslovanja.

Glede na 11 kriterijev, ki jih poročilo upošteva pri ocenjevanju podjetništva v državi, se je položaj Grčije poslabšal na šestih področjih, od katerih sta dve povezani z višjimi stroški poslovanja:

  • Grčija je na 65. mestu (od lanskega 64. mesta) v smislu davčne obremenitve
  • vezano na pridobitev električne energije je iz 52. mesta zdrsnila na 76. mesto. Za povezavo podjetja v električno omrežje je potrebno sedem postopkov (v primerjavi s povprečjem 4,7 med razvitimi državami), 55 dni (v primerjavi s povprečjem, ki je 79,1 dni) in s ceno 70,1 % dohodka na prebivalca (v primerjavi s 63 % v povprečju med razvitimi gospodarstvi)
  • zdrsnila je tudi vezano na kriterij kredita (zaščita upnikov, kreditna sposobnost podjetij ipd), kjer zaseda 90. mesto (pred tem 82.)
  • ocenjena je bila na 3 točke na ravni od 0 do 12 glede učinkovitosti stečajnih zakonov za zaščito upnikov.
     

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Gospodarska kriza je močno načela kupno moč prebivalstva. Z izjemo majhne skupine z zelo visoko kupno močjo imajo grški potrošniki malo denarja za nakupe, ki ne sodijo med najosnovnejše življenjske dobrine. Zaradi tega pri teh nakupih ravnajo preudarno in pretehtajo razmerje med ceno in kvaliteto blaga.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Glede na vrsto blaga druge okoliščine so primerne različne oblike vstopa na grški trg. Najpogostejše oblike so prodaja prek veletrgovcev ali specializiranih trgovcev na drobno, kot tudi prek distributerjev in trgovskih zastopnikov (agentov).

Grška zakonodaja o trgovskih zastopnikih je usklajena z zakonodajo EU (Direktiva Sveta 86/653 / EGS), ki določa nekatere pravice in obveznosti zastopnikov in principalov in varuje zastopnike ob prenehanju razmerja (obvezni odpovedni roki in odškodnine ali odpravnine, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti). Ne glede na način vstopa na trg pa je pomembno, da se z uvoznikom ali zastopnikom uredi vprašanje poprodajnih storitev.

Neposredno trženje je v času krize precej zamrlo, saj potrošniki nimajo denarja. Podjetja sicer tržijo izdelke prek TV prodaje, vendar je prodaja bistveno manjša, kot je bila pred krizo. Enako velja za telefonsko in internetno prodajo. Grška zakonodaja o neposrednem trženju je usklajena s pravili EU o elektronskem poslovanju, distančni prodaji, varstvu potrošnikov in varstvu osebnih podatkov.

Franšizing je dobro razvit, tuje franšize so prisotne zlasti na področju hitre hrane, trgovin z oblačili in storitev. Franšizinga ne ureja poseben zakon, temveč se zanj smiselno uporabljajo določila Civilnega zakonika, predpisov o intelektualni lastnini in drugi predpisi.

Kadar je strateško upravičena trajna prisotnost na trgu, se podjetje lahko odloči za skupna vlaganja (joint ventures) z grškim podjetjem ali za odprtje podružnice. Nobena od teh oblik ni pravna oseba, razen za davčne namene. Pretehtati je treba, ali je bolj primerna ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila urejata dva predsedniška dekreta iz leta 2007. Zakonodaja je usklajena s pravili EU. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji, kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na spletu v Uradnem listu v grškem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag, pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

V praksi predstavljajo velik problem netransparentnost postopkov, korupcija in favoriziranje znanih ponudnikov tako na lokalnih kot tudi državni ravni.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Strategija tržnega komuniciranja je odvisna od vrste produkta in razpoložljivih sredstev. Grški medijski trg je zelo dobro razvit, vendar je med krizo utrpel precej škode.

Največji delež pri oglaševanju ima TV, sledijo tiskani mediji, radio in internet. Pogost način oglaševanja so tudi zunanji reklamni panoji in brezplačniki, ki so na voljo na javnih krajih v velikih mestih.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.

Grška zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je z nekaj odstopanja usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave.

V praksi je plačilna disciplina v Grčiji med najslabšimi v Evropi: po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Grčiji 76 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 35 dni, povprečna zamuda pri plačilu 41 dni) in kar 155 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 50 dni, povprečna zamuda pri plačilu 105 dni). Sodna izterjava dolgov je sicer praviloma učinkovita, vendar zelo počasna in draga. Problem so insolventni dolžniki, od katerih je skoraj nemogoče izterjati dolg.

V Grčiji je od leta 2015 vzpostavljen nadzor kapitala, ki lahko omejuje določene mednarodne transakcije in dvigovanje gotovine na bankomatih. Dvig gotovine s slovensko bančno kartico je omejen s strani grškega bančnega sistema (navadno na 600 eur) ali pa je vezan na dnevni limit izdajatelja kartice. Plačevanje z bančnimi karticami je sicer v porastu, ni pa možno vedno in povsod. Grška vlada je dvig gotovine za posameznike z grških bančnih računov trenutno omejila na 2.300 eur na mesec. Podjetja lahko od leta 2017 ponovno odprejo bančni račun v Grčiji. Imetniki bančnih računov lahko dvignejo do 50 % sredstev, ki so bili po 1. septembru 2017 preneseni iz tujine na obstoječe račune v Grčiji. Dovoljena denarna transakcija v tujino je trenutno za grške račune omejena na 2.000 eur na vsake dva meseca. Vlada pričakuje, da bo nadaljnje sprostitve nadzora kapitala prišlo z izstopom iz tretjega programa pomoči, avgusta 2018.

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po morju, cesti, železnici in zraku.

Ladijski prevoz je izjemnega pomena. Najpomembnejša pristanišča v Grčiji so Piareus (pri Atenah), Thessaloniki (Solun), Kerkira (Krf), Iraklion (Kreta). Transport blaga v Grčijo večini primerov poteka prek pristanišča Trst.

Cestni promet ima pomembno vlogo v notranjem transportu. Cestni promet se je v zadnjem obdobju močno razvil zaradi dobrih cestnih povezav in novo zgrajenih avtocest med večjimi mesti na celini Grčije. Grčija ima okoli 40.000 km cest, od tega 9.000 km glavnih in 31.000 km regionalnih cest. V teku je obsežni program javnih del, ki ga sofinancira EU (med drugim avtocesta Patras-Solun in avtocesta Igoumenitsa – Alexandroupolis).

Železniški promet ne predstavlja večje postavke v notranjem transportu blaga. Grčija ima 2.500 kilometrov železnice, glavnih progi sta Atene-Solun in Atene-Korint-Patras-Kalamata. V teku je program posodobitev in razširitev obstoječega omrežja v sodelovanju z EU.

Letalski prevoz je dobro razvit. Glavni letališči sta Athens International Airport v Atenah in letališče Thessaloniki Airport Makedonia v Solunu.

 

Poglejte si tudi: