Slovaška

Prodaja na Slovaško

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Slovaško poslovno okolje je primerljivo s slovenskim. Poslovne prakse in standardi so na splošno podobni, zakonodaja je usklajena z zahtevami EU.

Čeprav sta po kriterijih Svetovne banke glede enostavnost poslovanja Slovaška in Slovenija enaki, so postopki za ustanavljanje družb in pridobivanje dovoljenj na Slovaškem bolj zapleteni in dolgotrajni. Dejavniki, ki lahko zavirajo vstop na trg, so tudi birokracija, korupcija, nepregledni javni razpisi in zaostajanje pri uvedbi e-vladnih strani.

Na slovaškem trgu so priložnosti zlasti sektorjih napredne proizvodnje, energetike, obrambe in varnosti, zdravstva, infrastrukture in storitev.

Slovaški je bilo je v okviru strukturnih in kohezijskih skladov za obdobje 2014 - 2020 dodeljenih približno 14 milijard EUR. Glavne prednostne naložbe so infrastruktura, razvoj človeških virov, inovativnost in energetska učinkovitost.

Med drugim so priložnosti zlasti na naslednjih področjih: razvoj železniške infrastrukture iz sredstev EU (modernizacija proge, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS); novi potniški železniški vozni park; nadgradnja železniških postaj, gradnja 25 novih predorov, zmanjšanje železniškega hrupa); oprema in deli za avtomobilsko industrijo (kar trije svetovni proizvajalci imajo tovarne na Slovaškem, ki na prebivalca proizvede največ avtomobilov svetu); prodaja na drobno (z dvigom standarda se povečuje povpraševanje po modnih in luksuznih izdelkih, priložnosti so tudi v e-trgovini), zdravstvo (medicinske storitve pretežno v javnem sektorju, večina lekarn in zdraviliščih pa je v zasebni lasti; priložnosti vključujejo zdravila, medicinsko opremo in material, oprema za laboratorije in programske rešitve).
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Cena ostaja bistveni dejavnik pri odločitvi za nakup slovaških potrošnikov, vendar pa kakovost izdelkov vse bolj dobiva na pomenu. Oglaševanje večji meri vpliva na odločitve o nakupu, saj oglaševalski trg še ni prenasičen. Potrošniki so pozorni na garancije in poprodajne storitve.

Gospodarska rast je izboljšala življenjski standard na Slovaškem, čeprav je kupna moč še vedno pod evropskim povprečjem. Slovaki so vse bolj ozaveščeni glede okolja in zdravja. So dokaj previdni potrošniki in dajejo pogosto prednost domačim izdelkom.

V zadnjih letih se na Slovaškem povečuje povpraševanje po oblačilih in modnih dodatkih. Pričakuje se povečanje realnega razpoložljivega dohodka, ki bo imelo za posledico povečanje prodaje dražjega blaga.
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstopa na trg je odvisna od vrste posla. Glede na vrsto blaga je mogoča neposredna prodaja končnemu kupcu, vstop na trg s pomočjo distributerja ali trgovskega zastopnika, preko pogodbenih razmerij z domačim partnerjem ali preko lastne poslovne enote.

Pri vstopu na trg sta bistvena pravilna izbira partnerja (boniteta, reference) in poznavanje področne zakonodaje, zato je nujen posvet z zanesljivim svetovalcem, ki pozna lokalne razmere (preverjena računovodska, odvetniška ali druga svetovalna pisarna).

Najbolj pogost je vstop na trg preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika. Distribucijska razmerja niso urejena s posebnim zakonom, pri sklepanju pogodb velja pogodbena svoboda, presojajo pa se v skladu s slovaškimi predpisi o trgovini. Pri trgovskem zastopanju zakonodaja sledi zahtevam EU glede minimalnega varstva trgovskih zastopnikov (odpovedni roki, odpravnine in odškodnine) in teh pravic s pogodbo ni mogoče izključiti.

Franšizing se razvija v zadnjem obdobju. Na trgu je prisotnih več domačih in tujih franšiz. Vir informacij je Slovaška franšizna zveza – SFA.

V porastu sta neposredno trženje in e-prodaja, pri čemer je treba upoštevati pravila EU o varstvu potrošnikov, distančni prodaji, e-poslovanju idr.

Kadar je upravičena trajna prisotnost na trgu, se tuja podjetja največkrat odločajo bodisi za skupna vlaganja s slovaškim partnerjem bodisi za ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2006, ki je usklajen s pravili EU. Za slovenske ponudnike veljajo pri razpisih enaki pogoji kot za domače.

Javni razpisi so objavljeni na spletnih straneh Urada za javna naročila in v sistemu za e-naročanje EVO v slovaškem in delno v angleškem jeziku, razpisi, ki presegajo predpisani vrednostni prag, pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

V praksi lahko predstavlja težavo korupcija, kar zlasti velja za razpise, ki ne potekajo prek e-naročanja.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje je dobro razvito, na trgu so prisotne številne domače in tuje agencije.

Časopisi, radio in televizija so najpogostejši načini oglaševanja. Velik delež v oglaševanju imajo zasebne radijske postaje in oglasni panoji ter plakati. Ti se široko uporabljajo za oglaševanje. Najdemo jih na delovnem mestu, v uradih, telefonskih govorilnicah, v sredstvih javnega prevoza, na prostem na kioskih in na fasadah, v mestih, ob sprehajalnih poteh in ob glavnih cestah.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Na začetku poslovnega sodelovanja je priporočljivo vsaj delno predplačilo. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil (poslovne garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso).

Slovaška zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi se ti pogodbeni roki upoštevajo ali so še krajši. Podrobnosti o plačilni disciplini na Slovaškem so navedene v poročilu European Payment Report 2017 (pdf).

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici in zraku.

Slovaški transportni sistem deluje učinkovito, le infrastruktura je nekoliko zastarela.

Cestni prevoz je najbolj razširjena oblika transporta blaga (več kot 200 milijonov ton prepeljanega blaga letno). Cestno omrežje obsega  38.085 km asfaltiranih cest, od tega 384 km hitrih cest.

Železniški prevoz je z okoli 50 milijoni ton blaga letno druga najpomembnejša oblika transporta. Železniško omrežje obsega 3,473 km prog, od tega 1.588 km elektrificiranih.

Rečni promet poteka na Donavi. Letno prepeljejo okoli 1,5 milijona ton blaga. Pomembni pristanišči sta Bratislava in Komarno.

Zračni transport ne predstavlja pomembnejše postavke; letno prepeljejo le okoli  400.000 ton blaga. Glavno letališče je mednarodno letališče Bratislava, pomembni letališči sta še Kosice in Propad-Tatry

 

Poglejte si tudi: