Črna gora

Dajatve v Črni gori

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

S 1. januarjem 2008 se je položaj naših izvoznikov v Črno goro precej izboljšal, saj se je začel uresničevati tako imenovani začasni sporazum EU s to državo, ki vsebuje trgovinski del stabilizacijsko-pridružitvenega Sporazuma (SPS).

SPS je ugoden za Slovenijo glede industrijskih izdelkov, saj je uvoz večine izdelkov, ki jih Slovenija izvaža v Črno goro, prost carin, kar predstavlja 71 % v celotnem izvozu Slovenije v Črno goro (gre za zdravila, štedilnike, sušilne stroje, električna svetila, inštalacijske izdelke, nekatere vrste gradbenih strojev, določene lesne izdelke, morska plovila, kovinsko pohištvo, pomožne proizvode za livarne, igrice z ekranom, toaletne vode in toaletni papir).

Za nekatere kmetijske proizvode po izvoru iz EU so Črnogorci carine odpravili že s 1. januarjem 2008 (med njimi tudi za alkoholne pijače). Za suhomesnate proizvode bodo carine znižali postopoma, ne bodo pa jih v celoti odpravili in sicer prvo leto znižanje carin na 80% osnovne carinske stopnje, drugo leto na 70 %, tretje leto na 60 % in četrto leto na 50 % osnovne carinske stopnje.

S 1. januarjem 2008 je EU odpravila carine in dajatve z enakim učinkom za vse industrijske izdelke po poreklu iz Črne gore - to je za večino črnogorskega industrijskega blaga veljalo že prej na podlagi uredbe o avtonomnih carinskih ukrepih. Hkrati je EU odpravila carine in dajatve z enakim učinkom tudi za kmetijske proizvode črnogorskega porekla, razen nekaj izjem.

Osnovne carinske stopnje se gibljejo do 30% in so odvisne od vrste blaga.

Carina se obračunava in plača po procentualni stopnji glede na vrednost blaga (ad valorem) in se giblje v razponu od 0 % do 30 %; na blago, ki se izvaža, se carina ne obračunava. Poleg carin je treba pri uvozu določenih izdelkov plačati tudi posebno uvozno dajatev, katere višina je odvisna od vrste izdelka (trošarine).

Pravne osnove:

  • Sporazum o stabilizaciji i pridruživanju - Aneks br. 2
  • Carinski zakon (Sl. list RCG br. 56/07)
  • Zakon o carinskoj tarifi (Sl. list RCG br.17/07), ki je usklajen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu nazivov in šifriranja blaga, katera je začela veljati 1.1.2007, in s Kombinirano nomenklaturo EU


Več informacij:

 

Obdavčevanje podjetij

 

Davek na dobiček pravnih oseb

Davčni zavezanci: rezidenti in nerezidenti, ki opravljajo profitno dejavnost.

Davčna stopnja na dobiček je proporcionalna in znaša 9 % od davčne osnove. Davčni zavezanec obračuna in vplača davek na dobiček po odbitku: dividend in udeležbe v dobičku v pravni osebi, avtorskih nadomestil obresti, kapitalskih dobičkov in najemnin, katere se izplačujejo nerezidentni pravni osebi. Davčna stopnja za navedene prihodke znaša 15% razen za obresti, za katere davčna stopnja znaša 5 %.

Davčni zavezanec med letom plačuje mesečne akontacije davka na dobiček, katerih višina se določi na podlagi davčne prijave za preteklo leto v znesku 1/12 davčne obveznosti za preteklo leto.

Davčne oprostitve davka na dobiček:

  • ustanovitev pravne osebe v gospodarsko nerazvitih občinah,
  • na podlagi zaposlovanja novih delavcev,
  • na podlagi nakupov vrednostnih papirjev.

 

Davek na dohodek fizičnih oseb

Davčni zavezanci: rezidenti in nerezidenti, ki na teritoriju Črne gore ustvarjajo dohodek.

Davek od dohodka se plača na dohodke, realizirane po osnovi: osebnih dohodkov, samostojne dejavnosti, premoženja in premoženjskih pravic in kapitala.

Z zakonom o davku na dohodek fizičnih oseb je uvedena ena proporcionalna davčna stopnja - 9 %.
 

Davek na nepremičnine

Davčna stopnja davka na promet nepremičnin znaša 2 % od tržne vrednosti nepremičnin (v pripravi stopnja 3 %); na promet novogradenj se plača DDV po stopnji 17 %.
 

Davek na dodano vrednost

Obveznost plačila davka na dodano vrednost je urejena z Zakonom o davku na dodano vrednost in temelji na smernicah iz Šeste direktive EU. Obdavčenje prometa proizvodov in storitev se vrši po kraju potrošnje, z uporabo načela namembnega kraja, z utemeljitvijo, da se na tak način na domačem tržišču zagotavlja enako davčno obravnavanje tako za blago domače proizvodnje kot tudi za tisto iz uvoza. Izvoz proizvodov in storitev je oproščen plačila DDV (uporablja se nulta stopnja). Predmet obdavčenja so tudi novozgrajene nepremičnine (zemljišča niso predmet obdavčenja z DDV). Davčna obveznost se ugotavlja po fakturni metodi oz. kreditni metodi obračuna DDV.

Z zakonom sta predpisani dve pozitivni davčni stopnji: splošna stopnja 21 % in zmanjšana davčna stopnja 7 %; nulta stopnja je predvidena za izvozne transakcije in za izdobavo zdravil, medicinskih sredstev, katere se financirajo iz sredstev Fonda za zdravstveno zavarovanje.

Po zmanjšani davčni stopnji 7 % so obdavčeni vsi mlečni proizvodi, moka, meso, hrana za dojenčke, računalniki in servisne storitve v marinah.

Davčnemu zavezancu se višek DDV vrača in to za domače transakcije v roku 60 dni od dneva vložitve prijave obračunanega DDV, a pretežnemu izvozniku in davčnemu zavezancu, kateri izkazuje v treh zaporednih obračunih DDV višek vstopnega DDV v roku 30 dni od dneva vložitve prijave obračunanega DDV.

Davčno obdobje za DDV je koledarski mesec. Davčni zavezanec je dolžan, da davčno obveznost izkaže v mesečni prijavi za plačilo DDV. Le ta se vloži do 15. v mesecu za pretekli mesec, ko se tudi plača davčna obveznost. Pri uvozu se DDV plača istočasno kot carina. (DDV predstavlja del carinskega dolga).

Stopnja 0 % se aplicira na osnovne prehrambne izdelke, izvoz in druge, z zakonom določene stvari.
 

Trošarine

Trošarina se plačuje na alkohol in alkoholne pijače, tobačne izdelke in mineralna olja ter njihove derivate in substitute. Zavezanec plačila trošarine je proizvajalec oz. uvoznik teh proizvodov oz. oseba, na katero se v skladu z Zakonom lahko prenese trošarinska obveznost (imetnik dovoljenja). Obveznost plačila trošarine pri uvozu trošarinskih proizvodov nastane z momentom plačila carine, razen v primeru skladiščenja v carinsko skladišče.

Aplicirajo se na alkoholne in žgane pijače, tobačne izdelke in proizvode iz mineralnih olj.
 

Prispevki

Zakon o prispevkih za obvezno socialno zavarovanje na enoten način ureja sistem obveznega socialnega zavarovanja, ki obsega vse tri oblike prispevkov (pokojninsko-invalidsko zavarovanje 15 %, zdravstveno zavarovanje 8,5 % in zavarovanje za primer brezposelnosti 0,5 %).