Španija

Prodaja v Španijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Španija je z okoli 47 milijonov eden od največjih potrošniških trgov v EU. Po obsegu je špansko gospodarstvo peto največje v EU in eno izmed najhitreje rastočih v evroobmočju.

Prednosti španskega trga vključujejo konkurenčni stroške poslovanja in prevoza blaga, zelo učinkovit transportni sistem, kakovost in razpoložljivost dobaviteljev in drugo. Pomembna prednost Španije je tudi ta, da lahko služi kot izhodišče za špansko govoreče trge v Latinski Ameriki.

Poslovno okolje je primerljivo s slovenskim, zakonodaja je usklajena z zahtevami EU. Med zaviralnimi dejavniki pri vstopu na trg so lahko jezikovne ovire, čeprav se je angleščina v veliki meri uveljavila kot poslovni jezik, v praksi dolgi plačilni roki, nekatere nefleksibilnosti na trgu dela in velike razlike v pristojnostih 17 avtonomnih španskih regij.

Španski BDP se je v letu 2014 povečal za 1,4 %. Za leto 2015 je napovedana 3 % rast. Ta se pričakuje zaradi povečanj razpoložljivega dohodka prebivalstva in padca nezaposlenosti, kot tudi zaradi davčne reforme 2015 ter večjih naložbah v opremo in stroje. Okrevanje gospodarstva je povzročilo tudi vračanje tujih naložb. Španija prioritetno vlaga v raziskave in razvoj,  znanost, tehnologijo in inovacijske strategije.

Veliko španskih podjetja imajo velike distribucijske zmogljivosti v regiji. Sodelovanje s španskimi podjetji lahko pomaga slovenskim podjetjem do priložnosti v Latinski Ameriki.
 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Španski potrošniki so zahtevni, vendar pripisujejo vse manj pomena jamstvu znanih blagovnih znamk. Pri odločitvah za nakup so konzervativni in imajo raje znane kot nove izdelke, Čeprav se kaže postopen trend večje odprtosti, imajo potrošniki v glavnem raje domače blago ali izdelke, ki dajejo videz španskih izdelkov. Poraba bio izdelkov je še vedno zelo nizka. Mladi so vse manj zvesti blagovnih znamk in bolj odprti za nove izdelke
 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Strategija vstopa na trg je odvisna od vrste posla. Glede na vrsto blaga je mogoča neposredna prodaja končnemu kupcu, vstop na trg s pomočjo distributerja ali trgovskega zastopnika, preko pogodbenih razmerij z domačim partnerjem ali preko lastne poslovne enote.

Najbolj pogost je vstop na trg preko domačega distributerja ali trgovskega zastopnika. Distribucijska razmerja niso urejena s posebnim zakonom, pri sklepanju pogodb velja pogodbena svoboda, presojajo pa se v skladi s španskimi predpisi o trgovini. Pri trgovskem zastopanju zakonodaja sledi zahtevam EU glede minimalnega varstva trgovskih zastopnikov (odpovedni roki, odpravnine in odškodnine) in teh pravic s pogodbo ni mogoče izključiti.

Franšizing se je v zadnjem desetletju izjemno razvil, na trgu so prisotne številne domače in tuje franšize. Franšizing je urejen s kraljevim dekretom 419/2006, ki določa pogoje za franšizing. Franšize morajo biti vpisane v poseben register.

Neposredno trženje in e-prodaja sta zelo dobro razvita. Zakonodaja na tem področju je usklajena s pravili EU o varstvu potrošnikov, distančni prodaji, e-poslovanju idr.

Kadar je upravičena trajna prisotnost na trgu, se tuja podjetja največkrat odločajo bodisi za skupna vlaganja s španskim partnerjem, bodisi za ustanovitev lastne družbe.
 

Javna naročila

Javna naročila ureja Zakon o javnih naročilih iz leta 2006, ki je usklajen s pravili EU. Slovenski ponudniki kandidirajo na razpisih pod enakimi pogoji, kot domači.

Javni razpisi so objavljeni na spletu v Uradnem listu, razpisi, ki presegajo predpisani vrednosti prag pa morajo biti objavljeni tudi v evropski elektronski bazi TED.

V praksi lahko predstavlja težavo korupcija, predvsem v gradbenem sektorju in komunalnih dejavnostih, ki vključuje prirejanje razpisnih pogojev, nepravilnosti v postopkih, konflikt interesov pri ocenjevanju ponudb idr.

 

Tržno komuniciranje, promocija

Tržno komuniciranje je dobro razvito, največji delež ima televizija. Kljub temu, da v Španiji izhaja več časopisov in revij na prebivalca kot v kateri koli drugi evropski držav le 39 % Špancev berejo časopis vsak dan; od teh jih polovica pripada srednjemu razredu, in največja skupina bralcev je moških med 35 in 44 let. Glavni časopisi so El País, El Mundo, La Vanguardia in El Periodico.  Pomemben medij so brezplačniki z visokimi nakladami, npr. 20 minutos (2,3 milijona), Que! (1,7 milijona), in ADN (1,3 milijona).

Praktično vsa španska gospodinjstva imajo televizijo (99,7 %). Poleg državne TV Radio Televisión Española (TVE 1 in TVE 2) in regionalnih postaj obstaja pet zasebni komercialnih kanalov (Antena 3, Canal Plus, Telecinco, Cuatro TV in La Sexta) in številni satelitski kanali.

Približno 60 % Špancev posluša radio skoraj dve uri vsak dan. Radio tudi velja kot najbolj zaupanja vreden medij glede novic. Internet uporablja 71 odstotkov Špancev.

Na trgu so prisotne številne domače in tuje agencije.

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v pogodbi, izbira je odvisna od pogajalske pozicije in stopnje zaupanja med partnerji. Na začetku poslovnega sodelovanja je priporočljivo vsaj delno predplačilo. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil (poslovne garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso).

Španska zakonodaja o preprečevanju zamud pri plačilih je usklajena z Direktivo 2011/7/EU, ki določa, da morajo podjetja račune v trgovinskih poslih plačati v največ 60 dneh, javni organi pa v največ 30 dneh, sicer začnejo avtomatsko teči zamudne obresti, dolžnik pa mora povrniti stroške izterjave. V praksi so pogodbeni roki daljši in plačilna disciplina, zlasti v javnem sektorju, zelo slaba: po podatkih EPI 2014 je povprečen rok plačila v Španiji 83 dni za zasebni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 60 dni, povprečna zamuda pri plačilu 23 dni) in kar 154 dni za javni sektor (povprečni pogodbeni rok plačila 75 dni, povprečna zamuda pri plačilu 79 dni).

 

Transport

Transport iz Slovenije je možen po cesti, železnici, morju in zraku.

Pomorski promet predstavlja kar 85 % uvoznega ter 70 % izvoznega blaga. Na 8000 km obale se nahaja 45 pomembnejših in 200 manjših pristanišč, ki letno sprejmejo in odpravijo okoli 300 milijonov ton blaga. Najpomembnejši pristanišči sta Bahia de Algeciras in Barcelona, ki sta med največjimi v Evropi, sledijo Bilbao na severu ter Tarragona in Valencia na sredozemski obali.

Španske cestne povezave so zelo dobre. 80 % notranjega prevoza blaga poteka po cesti.

Železniško omrežje je zastarelo in ima v prevozu le 4 % delež, prevoz je počasen in relativno nezanesljiv, vendar je cenovno ugoden.

Letalski prevoz je primeren za manjše pošiljke. Glavni letališči sta Madrid, prek katerega poteka kar 50 % transportnega prometa, in Barcelona.

Nasvet

Najenostavnejši način za vstop slovenskih izdelkov v Španijo je s cestnim tovornim prevozom (preko bivšega mejnega prehoda Jonquera, Barcelona ali Irun, Pais Vasco) ali pomorskim prevozom preko Luke Koper do španskih pristanišč (Algeciras, Barcelona, Valencia,..).

Tovorna vozila prevozijo razdaljo med Slovenijo in Španijo v 2-3 dneh (Barcelona, Madrid).

S Španijo poslujejo večja slovenska transportna podjetja, ki omogočajo tudi prevoze z zbirniki.

RENFE (državne železnice) ima na razpolago potrebno infrastrukturo za prevoz kakršnih koli pošiljk na vse konce Pirenejskega polotoka, razen Ceute, Mellile, ter Kanarskih in Balearskih otokov; cene so pogosto bolj ugodne kot za storitve v cestnem prevozu, vendar pa so standardi železniškega prevoza v Španiji in na Portugalskem drugačni od evropskih, zaradi česar boste morali skorajda zagotovo uporabiti železniški prevoz v kombinaciji s cestnim oz. opraviti pretovor na špansko-francoski meji. Nekaj španskih mest je povezanih tudi s hitrim vlakom AVE in sicer Madrid, Cordoba, Sevilla, Malaga, Barcelona, Valladolid, Segovia itd. 

 

Poglejte si tudi: