Transport

 

Transport po državah

Globalni trendi

Panoga transportnih storitev je raznolika in vključuje tovorni prevoz po kopnem, morju in zraku. To otežuje posploševanje dejavnikov, ki vplivajo na to panogo. Veliko podjetij, ki so vključena v prevozne storitve se sooča z veliko močjo ponudnikov ključnih inputov kot so gorivo, transportna vozila in kontejnerji.
 
Ovire pri vstopu novih udeležencev na trg so v razponu od nizkih (cestni transport) do zelo visokih (železnice), zato se tudi nevarnost vstopa novih igralcev na trg razlikuje med sektorji znotraj panoge.
 
Vsak sektor znotraj panoge lahko deluje kot nadomestek za druge, s tem ko ponuja nadomestne načine prevoza. Kljub temu ima izbira med njimi posebne prednosti in slabosti za končne uporabnike. Intenzivnost konkurence se spreminja glede na posamezen sektor. V cestnem prometu na primer, je običajno najvišja stopnja rivalstva, medtem ko so železnice, kot "naravni monopoli", manj podvržene neposredni konkurenci. Zaradi pomembnosti prevoznih storitev za njihove uporabnike, obstajajo številni kupci v posameznih transportnih segmentih. Kupci segajo od posameznikov do podjetij vseh velikosti, zato je tudi moč kupcev različne intenzivnosti, odvisno od transportnega sektorja.
 
Tudi možnosti vstopa novih udeležencev na trg se razlikujejo glede na sektorje. V cestnem transportu so najnižje ovire za vstop, posebno za manjši obseg poslovanja, kot so na primer samostojni prevozniki. Zakonodaja, ki jo morajo upoštevati, je vezana na sposobnost vožnje, delovne ure, tehnični pregled vozila, zavarovanje, itd. Velika uveljavljena podjetja imajo konkurenčne prednosti, kot je na primer mreža poslovalnic v več državah, uveljavljena blagovna znamka in sposobnost, da ponudijo bolj kompleksne in celostne logistične storitve.
 
V zračnem in pomorskem prometu so veliko večje ovire za vstop na trg. Velika podjetja, ki so prisotna v teh sektorjih imajo koristi od ekonomije obsega. Visoki fiksni stroški se lahko pokrivajo le z velikimi količinami blaga. Tudi najcenejše plovilo ali letalo je izven dosega večine posameznikov, in morda bi bilo težko zbrati potreben kapital v sedanjih gospodarskih razmerah. Zakonodaja je bolj zapletena, fiksni stroški so višji, ne glede na nedavno znižanje cen nafte. Oviro za vstop novih ponudnikov predstavlja tudi zagotavljanje ustreznega prostora na glavnih letališčih, še posebej zato, ker so v tej panogi že prisotna velika uveljavljena podjetja.
 
Pomorski tovorni promet je močno reguliran. Ker je ta transport večinoma mednaroden, veljajo enotni predpisi o zadevah, kot so standardi gradnje, navigacijska pravila in standardi usposobljenosti posadke.

Tudi ovire za vstop na železniški sektor so zelo visoke: strošek zakupa ali nakupa vlakov, stroški gradnje ali dostop do železniške infrastrukture, težavnost pridobitve franšize, in kjer je železniški sistem monopol v državni lasti, so ovire dejansko nepremostljive.
 
Možnost vstopa novih konkurentov na trg transportnih storitev je na splošno ocenjena kot zmerna.

Transportne storitve so razmeroma delovno intenzivne. Še več, v primerjavi z drugimi delovno intenzivnimi panogami (npr. trgovina na drobno, strežba), je delež zaposlenih od katerih se zahteva, da imajo visoko stopnjo usposobljenosti (piloti, strojevodje) lahko večji. Primerno usposobljen kader je torej dražji, višina nadomestil odraža njihovo relativno pomanjkanje. Tu so še stroški usposabljanja, ki jih krijejo podjetja, prisotna je tudi različno močna in obsežna sindikalna organiziranost, ki povečuje pogajalsko moč zaposlenih.

Tudi upravljavci prometne infrastrukture imajo veliko pogajalsko močo v panogi zračnega in pomorskega transporta. Obstaja lahko npr. le eno ali dve letališči ali pristanišče, kar pomeni, da ima transportno podjetje, ki želi opravljati storitve v takem središču opravka z monopolom ali duopolom dobaviteljev.
 
Podjetja, ki ponujajo določen način prevoza so podvržena nevarnosti substitutov v obliki alternativnih načinov prevoza. Določene prednosti različnih načinov prevoza so odvisne od številnih dejavnikov, med drugim od obsega prepeljanega tovora, razdalje in narave potovanja, itd.
 

  • Cestni prevoz ima izrazito prednost zaradi fleksibilnosti cestnega omrežja, čeprav cestni zastoji, pomanjkanje voznikov in omejitve zmogljivosti predstavljajo precejšnje slabosti.
  • Železniški transport ima to prednost, da lahko prepelje velike količine tovora in potnikov, čeprav je precej omejen zaradi pomanjkanja fleksibilnosti.
  • Zračni prevoz je razmeroma drag, vendar ima lahko prednost pri dolgih razdaljah, ali če je treba blago hitro prepeljati.
  • Prednosti morskega transporta vključujejo zmožnost za prevoz velikih količine blaga po razmeroma nizki ceni, kjer je čas prevoza relativno nepomemben.
 
Če upoštevamo panogo kot celoto, so pomembni substituti za transportne storitve: lastni vozni parki, naftovodi in plinovodi, ter osebna vozila za prevoz potnikov. Vse to povzroča velike stroške prehoda, kot je potreba za nakup ali zakup flote tovornjakov, naložbe v plinovodno infrastrukturo ali nakup avtomobila.
 
Gledano v celoti je nevarnost nadomestkov ocenjena kot je šibka.
 
Dejavniki, ki spodbujajo tekmovalnost se bistveno razlikujejo od enega načina prevoza do drugega.
  • Cestni promet ima veliko igralcev, relativno enostavno je povečati zmogljivosti, fiksni stroški in stroški za izstop so relativno nizki.
  • V zračnem in pomorskem prometu je manj podjetij, nekatera so velika in uveljavljena, fiksni stroški in stroški izstopa so višji.
  • Železnice so pogosto opisana kot naravni monopoli, v nekaterih državah pa so dobesedni monopoli. Ker se konkurenca pri drugih načinih prevoza pojavlja brez pomoči držav, morajo vlade, če želijo videti konkurenco v nacionalnih železniških sistemih, vzpostaviti ustrezen tržni okvir z zapleteno zakonodajo. Tako imajo železniška podjetja relativno nizko stopnjo neposrednih konkurentov, čeprav niso imuni na posredno konkurenco (grožnja substitutov).

 
Na splošno je rivalstvo znotraj prevoznih storitev, tako med akterji v posameznem sektorju kot medsektorsko,ocenjeno kot močno.

 

 

Svetovni trg transportnih storitev je zabeležil močno rast v zadnjih letih. V obdobju do leta 2020 je napovedano nadaljevanje trenda oz. nekoliko pospešene rasti panoge. Svetovni transportni sektor je v letu 2015 dosegel skupne prihodke v višini 2.436,0 mlrd EUR, skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2011–2015 pa je znašala 4,1 %. Za primerjavo, v tem obdobju so azijsko-pacifiške skupine v panogi ter v ZDA dosegle 6,0 % in 4,5 % skupno letno stopnjo rasti (CAGR) ter dosegle vrednost 748,6 in 919,2 mlrd EUR v letu 2015. Cestni tovorni promet s prihodki v višini 1.990,9 mlrd EUR in 81,7 % skupne vrednosti vseh segmentov tovornega prometa je bil najbolj donosen segment v letu 2015.
 
Analitiki napovedujejo, da bo vrednost svetovnega trga transportnih storitev v letu 2020 dosegla 3.059,0 mlrd EUR, kar je 30,1 % več kot leta 2015. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2015–2020 znaša 5,4 %.
 

Tržna segmentacija po sektorjih za leto 2015 po vrednosti (v odstotkih)
 

Cestni tovorni promet 81,7 %
Železniški tovorni promet  7,5 %
Pomorski tovorni promet 5,7 %
Letalski tovorni promet  5,1 %
 

Tržna segmentacija v svetu za leto 2015 (v odstotkih)
 
ZDA 37,7 %
Azijsko-pacif. področje  30,8 %
Evropa  18,0 %
Bližnji vzhod  2,1 %
Ostali svet  11,4 %
 

Koristni naslovi in povezave

Panožna združenja/portali

 
 
Strokovne publikacije/portali

  • Air Transport World
- Opis: Vodilni mesečnik služi potrebam globalnih letalskih prevoznikov in proizvodnih skupnosti zračnega prevoza. Vključuje digitalne vsebine s spletnih strani Air Transport World.
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: mesečno
- Spletni naslov: http://atwonline.com/
 
  • Bulk Transporter

- Opis: Revija ponuja aktualne informacije posebnega pomena za managerje za izposojo flot cistern in zasebnih prevoznikov razsutega tovora (prej znan kot "Modern Bulk Transporter").
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: mesečno
- Spletni naslov: http://www.penton.com/markets/transportation/

  • DVZ-Deutsche Logistik-Zeitung

- Opis: Časopis v nemškem jeziku s poudarkom na transportu in logistiki (prej znan kot DVZ-Deutsche Verkehrszeitung).
- Država porekla: Nemčija
- Pogostost Izhajanja: trikrat tedensko
- Spletni naslov: http://www.dvz.de/

  • Journal of Commerce

- Opis: Tednik zagotavlja uredniške novice pristojnih oblasti in analize za vodstva mednarodnih logističnih podjetij, da bi jim pomagali načrtovati svoje globalne dobavne verige in boljše upravljanje svojih vsakodnevnih potreb na področju mednarodne logistike in pošiljanja. Te informacije se posredujejo v obliki novic, analiz, študij primerov in napovedi.
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: tedensko
- Spletni naslov: http://www.joc.com/

  • Air Cargo News

- Opis: Novice in informacije za strokovnjake na področju letalskega tovornega prometa.
- Država porekla: Velika Britanija
- Pogostost Izhajanja: neredno
- Spletni naslov: http://www.aircargonews.net/

  • Global Trade Magazine

- Opis: Revija ponuja novice s področja svetovne trgovine in logistike.
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: 6 x letno
- Spletni naslov: http://www.globaltrademag.com/

  • International Railway Journal

- Opis: Članki iz te mesečne publikacije so namenjeni višjim vodstvenim delavcem in inženirjem na področju železnic in tranzitnih sistemov.
- Država porekla: Velika Britanija
- Pogostost Izhajanja: mesečno
- Spletni naslov: http://www.railjournal.com/

  • Journal of Transportation

- Opis: Pomemben vir informacij in novic o najnovejših državnih in zveznih projektih, prevoznikih in pošiljateljih v cestnem, zračnem, železniškem in trans-oceanskem ladijskem prometu, kot tudi pomembna dogajanja v posameznih podjetjih in razvoju panoge.
- Država porekla: ZDA
- Pogostost Izhajanja: tedensko
- Spletni naslov: https://www.newsrx.com/

  • Maritime Journal

- Opis: Evropski trgovinski pomorski poslovni sektorji - obalno morje, odprto morje, obalna cona in kratke morske razdalje.
- Država porekla: Velika Britanija
- Pogostost Izhajanja: neredno
- Spletni naslov: http://www.maritimejournal.com/

 

Vir: Factiva, avgust 2016.