Bosna in Hercegovina

Gospodarske panoge Bosne in Hercegovine

Gospodarstvo

Bosna in Hercegovina je bila ena najrevnejših republik nekdanje Jugoslavije in še danes ostaja ena najrevnejših držav v Evropi. Kmetijstvo je v veliki meri še vedno v zasebnih rokah, vendar so kmetije majhne in neučinkovite. Gospodarstvo BiH je v tranziciji z omejenimi tržnimi reformami. Gospodarstvo se močno zanaša na izvoz kovin, energije, tekstila in pohištva, kot tudi na nakazila in pomoč iz tujine. Zelo decentralizirana država ovira usklajevanje gospodarskih politik in reform, medtem ko pretirana birokracija in segmentiran trg odvračata tuje naložbe.
 
Kot posledica vojne se je uvoz hrane dramatično povečal v letih 1992-1995. V številnih industrijskih panogah je še vedno preveč zaposlenih, kar je zapuščina prejšnjega centralno-planskega gospodarstva, čeprav omejena privatizacija izboljšuje učinkovitost v nekaterih sektorjih. Brezposelnost in visok proračunski primanjkljaj sta dva največja makroekonomska problema v BiH.

Bančni sektor je že precej reformiran, na bosanski bančni trg je vstopilo veliko tujih bank, predvsem avstrijskih in italijanskih, ki imajo danes že preko 85 % lastništva. To je podjetjem omogočilo lažji dostop do kapitala in bolj kvalitetne bančne storitve. Privatizacija državnih podjetij pa se odvija zelo počasi.

Znaten napredek v gospodarstvu je bil po vojni dosežen s podpisom Daytonskega sporazuma, a bosansko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. BIH vidi možnost gospodarskega razvoja v priključitvi v EU. Bosna in Hercegovina pa je že postala članica CEFTE v septembru 2007.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo zaposluje 7,8 %, industrijski sektor pa 26,8 % aktivnega prebivalstva. V terciarnem sektorju je zaposlenih 65,451 % aktivnega prebivalstva.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor BiH predstavlja 27 % BDP, v njem pa je zaposlena več kot četrtina aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so industrija jekla, rudarstvo, tekstilna, tobačna in pohištvena industrija, proizvodnja gospodinjskih aparatov ter sestavljanje vozil.

Rast industrijske proizvodnje je v letu 2017 znašala 3 %. Za leto 2018 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 3,2 %, v letu 2019 3 % in v letu 2020 3,5 %.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na trgu BiH:

Živilska industrija - sladki in sadni prigrizki


Vrednost in obseg trga sladkih in sadnih prigrizkov v BIH se bosta po napovedih v letu 2018 zmanjšala za 1 %. Vrednost trga naj bi v letu 2018 znašala 88 mio EUR, obseg pa 16.900 ton. Najvišjo rast prodaje dosega segment žitnih ploščic, saj se mu je prodaja v letu 2018 povečala za 5 %. Povprečna cena sladkih in sadnih prigrizkov na enoto se je v letu 2018 rahlo povečala.

Analitiki napovedujejo, da bo trg sladkih in sadnih prigrizkov v BIH v obdobju 2019-2023 rasel po 2 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) ter v letu 2023 dosegel vrednost 98,2 mio EUR.

Največji konkurenti na trgu so Danube Foods, Jaffa in Kraš Trgovina.

Tržni deleži konkurentov glede na vrednost prodaje za leto 2018 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež
Dunabe Foods 21,0 %
Jaffa 14,0 %
Kraš Trgovina 7,0 %
Ostali 58,0 %
 

Vsi glavni konkurenti so lokalna podjetja, ki pretežno proizvajajo sladke piškote. Proizvodnja piškotov predstavlja velik segment trga, njena tradicija pa sega še v čas nekdanje Jugoslavije. Vse najboljše blagovne znamke sladkih piškotov segajo še v ta čas in so se prenesle skozi generacije. Podpora temu trendu so tudi stalna promocijska prizadevanja in močna prisotnost v maloprodajnih trgovinah. Domači konkurenti so dobro uveljavljeni na trgu, kar je pritegnilo zanimanje drugih konkurentov za združitve in prevzeme, kot v primeru Swisslion Takovo in Kraš Trgovina, ki jo je poleg drugih manjših proizvajalcev kupilo podjetje As. V segmentu sadnih prigrizkov sta največja konkurenta lokalni podjetji Bernina in Eurocompany99, čeprav je prisotnost lokalnih podjetij v segmentu sadnih prigrizkov šibka.
 

Največja podjetja na trgu sladkih in sadnih prigrizkov v BIH (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Konzum D.O.O. Sarajevo 266,93
Klas D.D. Sarajevo 37,29
Swisslion D.O.O Trebinje 36,66
Kras Trgovina D.O.O. Siroki Brijeg 17,46
Eurocompany 99 D.O.O. Ljubuski 11,91
 

Največja podjetja v živilski industriji v BIH (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Konzum D.O.O. Sarajevo 266,93
Boreas D.O.O. Kresevo 234,08
Bimal D.D. Brcko Distrikt Bih 89,04
Studen - Agrana D.O.O. Brcko 88,97
Agragold D.O.O. Brcko Distrikt Bih 71,10
Bajra D.O.O. Travnik 70,40
Akova Impex D.O.O. Sarajevo 65,66


Vir: Factiva, oktober 2018.

 

IKT - telekomunikacije

Telekomunikacijski trg v BiH je eden najmanj razvitih v srednji in vzhodni Evropi in kot tak predstavlja velik potencial za operaterje in ponudnike telekomunikacijske opreme. Trg je bil liberaliziran, zakonodajni okvir pa je bil oblikovan na podlagi zakonodajnega okvira EU za komunikacije. Čeprav BIH ostaja kandidatka za članstvo v EU, je julija 2017 uvedla nove cene mobilnega gostovanja, da bi se lahko prilagodila spremembam, uvedenim po vsej EU.

Telekomunikacijski trg BIH je razdeljen na tri cone, kjer dominirajo trije glavni konkurenti. Največji je BH Telecom, sledita pa Telekom Srpske, ki deluje v Republiki Srbski in HT Mostar, ki deluje v Hercegovini. Fiksno širokopasovno omrežje je razmeroma slabo razvito. Čeprav so na trgu številni operaterji fiksne telefonije, prevladujejo trije uveljavljeni konkurenti, ki obvladujejo 99 % trga. Internetne storitve so na voljo prek uveljavljenih in številnih alternativnih operaterjev. DSL in kabel sta glavni platformi fiksne telefonije, širokopasovna povezava s širokopasovnimi omrežji pa je še vedno majhna.

Konec leta 2017 je bilo v BIH 3,4 mio uporabnikov mobilnih storitev, kar je 1,1 % več kot v letu 2016. Mobilna penetracija je konec leta 2017 znašala 97,4 %. Največji konkurent v segmentu mobilnih storitev je BH Telecom, ki je imel konec leta 2017 46,6 % tržni delež (46,9 % v letu 2016). Na drugem mestu je Telekom Srpske, ki je imel konec leta 2017 38,7 % tržni delež (38,3 % v letu 2016), na tretjem mestu pa je HT Mostar s 14,6 % tržnim deležem, ki je ostal nespremenjen glede na leto 2016.

Tržni deleži mobilnih operaterjev glede na število uporabnikov za leto 2017 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež
BH Telecom 46,6 %
Telekom Srpske 38,7 %
HT Mostar 14,6 %
Ostali 0,1 %


Skupno število aktivnih fiksnih linij prevladujočih operaterjev je konec leta 2017 doseglo 632.914, kar je 8,61 % manj kot leto poprej. Skupno število naročnikov alternativnih fiksnih operaterjev je bilo 125.230, kar je 22,5 % več kot konec leta 2016. Največji konkurent v segmentu fiksnih storitev je BH Telecom, ki je imel konec leta 2017 38,2 % tržni delež (41,4 % v letu 2016). Na drugem mestu je Telekom Srpske z 32,3 % (33,1 % v letu 2016), na tretjem pa HT Mostar s 13 % tržnim deležem. Ostali operaterji so skupaj imeli 16,5 % tržni delež (12,9 % v letu 2016).

Tržni deleži fiksnih operaterjev glede na število uporabnikov za leto 2017 (v odstotkih)

Podjetje Tržni delež
BH Telecom 38,2 %
Telekom Srpske 32,3 %
HT Mostar 13,0 %
Ostali 16,5 %
  

Fiksne širokopasovne povezave so se v letu 2017 povečale za 1 % na 663.682. Od teh jih je bilo 398.110 xDSL (+1,4 % glede na leto 2016), 221.251 kabelskih (+1,1 % glede na leto 2016), 40.886 fiksnih brezžičnih (-4,9 % glede na leto 2016), 1.142 zakupljenih vodov (-2,2 % glede na leto 2016), 1.939 FTTx (+62,9 % glede na leto 2016) in 354 drugih tehnologij (-14,5 % glede na leto 2016).

Največja podjetja na področju telekomunikacij v BIH (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
bh Telecom D.D. Sarajevo 252,07
telekom Srpske A.D. Banja Luka  202,28
Jp Ht D.D. Mostar 101,80
telemach D.O.O. Sarajevo 55,11
elta-Kabel D.O.O. Doboj 10,52
logosoft D.O.O. Sarajevo 7,90
hkb Net D.O.O. Sarajevo 4,89


Vir: Factiva, oktober 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje