Finska

Gospodarske panoge Finske

Gospodarstvo

Finska ima industrializirano, pretežno prostotrgovinsko gospodarstvo in visok BDP na prebivalca. Trgovina je za Finsko zelo pomembna, pri čemer izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Vlada aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb. Finska ima dobro razvite sektorje informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. Veliko naložb je usmerjenih tudi v šolstvo, ter raziskave in razvoj. Finska je med prvimi državami na svetu po dostopnosti in kvaliteti informacijske tehnologije, uporabe računalnikov in interneta, mobilnih telefonov in elektronskega bančništva. 
 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor zaposluje 4,5 % prebivalstva. Zaradi neugodnih klimatskih pogojev je razvoj kmetijstva omejen na vzdrževanje določenega nivoja samopreskrbe z osnovnimi živili. Prevladujejo žitarice, pa tudi živinoreja in pridelava mleka.

Tradicionalno ima Finska zelo dobro razvite predelovalne dejavnosti, zlasti lesno in kovinsko industrijo. Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še IKT, strojna industrija ter biotehnologija. Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 24 % aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor predstavlja 70 % BDP in zaposluje okoli 71,5 % prebivalstva.
 
Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Finski industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 24 % aktivnega prebivalstva. Zelo dobro ima Finska razvito gozdarstvo in lesno industrijo. Finska izvaža različne lesne proizvode, papir, lepenko, kartonsko embalažo in podobno. Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še kovinska, strojna, tekstilna, kemična in živilska industrija, proizvodnja elektronskih naprav in merilnih inštrumentov, ladjedelništvo ter biotehnologija.

V letu 2017 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 4,1 %. Analitiki za leti 2018 in 2019 napovedujejo 4,3 % in 2,3 % rast industrijske proizvodnje, za leto 2020 pa 2,2 % rast..

Predstavljamo dve gospodarski panogi na finskem trgu:

 

IKT - mobilne aplikacije

V analizo so vštete naslednje mobilne aplikacije; načini zvonjenja, grafike/slike, igre, brskalniki/WAP, video, glasba in druge aplikacije za mobilne naprave (podatkovne kartice/modemi). Trg mobilnih aplikacij je v analizi vrednoten s pristopom od spodaj navzgor in upošteva povprečno število uporabnikov in/ali računov določene tehnologije v danem letu in povprečni mesečni prihodek na naročnino (ARPS) v istem letu. Pristojbine, kot so provizije za aktiviranje, niso obračunane. Prihodki so prikazani brez DDV.

Finski trg mobilnih aplikacij je v obdobju 2013-2017 rasel po 15,4 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2017 ustvaril vrednost 1,1 mlrd EUR. Za primerjavo, nemški trg mobilnih aplikacij je v zadnjih petih letih rasel po 4 % CAGR in v letu 2017 ustvaril vrednost 9 mlrd EUR, medtem ko je trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v tem obdobju rasel po 0,1 % CAGR in v letu 2017 ustvaril vrednost 10,4 mlrd EUR. Obseg finskega trga mobilnih aplikacij je med leti 2013-2017 rasel po 7 % CAGR in v letu 2017 dosegel 17,9 mio aplikacij. Obseg trga se bo po napovedih v obdobju 2018-2022 povečeval po 6 % CAGR in v letu 2022 dosegel 23,9 mio aplikacij. Delež prebivalstva na Finskem, ki uporablja pametne telefone, se je v letu 2017 povečal na približno 79 %. V letu 2013 je ta delež znašal le 45 %. Povečala se je tudi penetracija mobilnega interneta, kar vse povečuje povpraševanje po spletnih aplikacijah. Eden od razlogov za povečano povpraševanje po mobilnih aplikacijah je tudi naraščajoči nišni trg spletnih plačil in aplikacij za nakupovanje.
 
Najbolj donosen segment na finskem trgu mobilnih aplikacij je segment spletnih brskalnikov/WAP, ki je v letu 2017 ustvaril 796,5 mio EUR prihodkov ali 71,3 % celotne vrednosti trga. Segment iger je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 24,8 mio EUR, kar predstavlja 2,2 % celotne vrednosti trga.
 
Po napovedih analitikov bo finski trg mobilnih aplikacij v obdobju 2018-2022 rasel po 7,7 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 1,5 mlrd EUR. Nemški trg mobilnih aplikacij naj bi v prihodnjih petih letih rasel po 8 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 12,1 mlrd EUR, medtem ko naj bi trg mobilnih aplikacij v Združenem kraljestvu v napovedanem obdobju rasel po 2,9 % CAGR in v letu 2022 ustvaril vrednost 11 mlrd EUR.
 

Glavni konkurenti na trgu so:

  • Alphabet Inc
  • Facebook, Inc .
  • Sanoma Corporation
  • Snap Inc .

 

Obseg finskega trga mobilnih aplikacij je v letu 2017 zrasel za 5,2 % in dosegel 17,9 mio aplikacij Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2013-2017 je znašala 7 %.

Vrednost finskega trga mobilnih aplikacij je v letu 2017 zrasla za 10 % in dosegla vrednost 1,1 mlrd EUR. Skupna letna stopnja rasti (CAGR) v obdobju 2013–2017 je znašala 15,4 %.

Rast vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR CAGR
2013 538  
2014 663 23,3 %
2015 856 7,7 %
2016 1.037 21,2 %
2017 1.120 10,0 %


Po napovedih bo obseg finskega trga mobilnih aplikacij v letu 2022 dosegel 23,8 mio aplikacij, kar je 33,6 % več kot leta 2017. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2018-2022 je 6 %.

Analitiki napovedujejo, da bo vrednost finskega trga mobilnih aplikacij v letu 2022 dosegla 1,5 mlrd EUR, kar je 45 % več kot leta 2017. Napovedana skupna letna stopnja rasti (CAGR) za obdobje 2018–2022 je 7,7 %.
 

Napoved vrednosti trga po letih (v mio EUR) 

Leto EUR CAGR
2018 1.153 10,2 %
2019 1.298 11,7 %
2020 1.383 7,4 %
2021 1.470 6,3 %
2022 1.481 3,2 %


Segment brskalnikov/WAP je največji segment trga mobilnih aplikacij na Finskem in predstavlja 71,3 % celotne vrednosti industrije.

Tržna segmentacija po segmentih za leto 2017 (v odstotkih) 

Brskalniki/WAP 71,3 %
Igre 2,2 %
Video 1,5 %
Glasba 1,3 %
Grafike/slike 0,4 %
Načini zvonjenja 0,4 %
Ostale aplikacije 22,9 %


Finska predstavlja 1,9 % evropskega trga mobilnih aplikacij glede na vrednost.

Tržna segmentacija v regiji za leto 2017 (v odstotkih) 

Združeno kraljestvo 17,5 %
Nemčija 15,2 %
Francija 13,4 %
Belgija 2,7 %
Finska 1,9 %
Ostala Evropa 49,3 %



Največja podjetja na področju aplikacijske programske opreme na Finskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Supercell Oy 1.464,50
Rovio Entertainment Oyj 274,91
F-Secure Oyj 156,99
Basware Oyj 137,95
Innofactor Plc 61,14
Siili Solutions Oyj 53,48
Tecnotree Oyj 49,79

 

Največja podjetja na področju IT storitev na Finskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Tieto Oyj 1.565,78
Tieto Finland Oy 575,62
Huawei Technologies Oy (Finland) Co. Ltd 163,71
Enfo Oyj 122,94
Elisa Appelsiini Oy 72,50
Dovre Group Plc 57,99
Accenture Technology Solutions Oy 57,59



Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, september 2018.


Lesna industrija 

Gozd pokriva približno 75 % finskega ozemlja in na vsakega Finca pride približno 4,2 ha gozda. 60 % gozda je v privatni lasti in skoraj 14 % Fincev je lastnikov gozda. Državni gozdovi so večinoma na severu Finske, 45 % pa jih je pod strogo zaščito. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus. 

Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih.
 

Finska lesna industrija v letu 2017

Proizvod Proizvodnja 1000 t /m3 Izvoz 1000 t/m3 Delež izvoza v proizvodnji v %
Papir, v tonah 6.650 6.200 94 %
Karton, v tonah 3.600 3.550 99 %
Kemična celuloza, v tonah 7.700 3.300 43 %
Žagan les, v m3 11.700 9.400 81 %
Vezan les, v m3 1.250 1.050 84 %

 

Proizvodnja finske lesne industrije je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 narasla, z izjemo proizvodnje papirja. Proizvodnja celuloze je narasla za 3,3 %, proizvodnja žaganega lesa za 5 % in proizvodnja kartona za 8,6 %. Proizvodnja papirja pa se je v letu 2017 zmanjšala za -2,3 %.
Investicije v finsko lesno industrijo so v letu 2017 narasle na približno 1 mlrd EUR.

 

Izvozni trgi finske lesne industrije v letu 2017




Finski izvoz lesne industrije je leta 2017 znašal 12,1 mlrd EUR. Vrednost izvoza žaganega in vezanega lesa se je medletno povečala za 5 %. Vrednost izvoza izdelkov iz celuloze se je v letu 2017 povečala za 5 %, vrednost izvoza papirja se je zmanjšala za -9 %, vrednost izvoza kartona pa se je povečala za 6 %.

Finska je v letu 2017 uvozila 8,62 mio m3 lesa, kar je 12 % manj kot leto poprej.

Analitiki napovedujejo, da se bo izvoz finske lesne industrije v letih 2018 in 2019 še naprej povečeval. Po napovedih se bo obseg izvoza celuloze v letu 2018 povečal za 14-16 % in leta 2019 za 1-3 %. Proizvodnja celuloze naj bi leta 2018 narasla za 5-6 %. Cene celuloze bodo ostale na visoki ravni, čeprav se bodo začele postopno zniževati leta 2019. Izvoz in proizvodnja papirja se bosta po napovedih v letih 2018 in leta 2019 zmanjšala za -1-2 %. Izvozne cene papirja se bodo v letu 2018 nekoliko povečale. Obseg izvoza kartona se bo v predvidenem obdobju še naprej povečeval. Povečala se bo tudi povprečna izvozna cena kartona. Proizvodnja žaganega lesa naj bi se v letu 2018 povečala za 4-5 % in v letu 2019 za 3-5 %. Finska bo leta 2018 predvidoma izvozila 77 % svoje proizvodnje žaganega lesa. Izvozne cene žaganega lesa se bodo v letu 2018 povečale za približno 8-9 % za borov žagan les in 2-3 % za smrekov les.
 

Največja podjetja na področju gozdarstva na Finskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Metsäliitto Osuuskunta 1.353,39
Metsähallitus Metsätalous Oy 243,08
Vapo Timber OY 90,64
Keitele Forest Oy 78,94
Westas Group Oy 67,98
Otso Metsäpalvelut Oy 65,54
Metsähallitus 22,27


Največja podjetja na področju lesnih izdelkov na Finskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Upm Plywood Oy 376,17
Versowood Oy 288,47
Koskitukki Oy 274,46
Stora Enso Wood Products Oy Ltd 212,43
Mena Wood Oy Ltd 169,06
Keitele Timber Oy 141,66
Pölkky Oy 131,74


Največja podjetja na področju lesenega pohištva na Finskem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Novart Oy 69,79
Puustelli Group Oy 59,68
Topi-Keittiöt Oy 30,69
Mellano Oy 9,77
Nelko Oy 7,04
Kensapuu Oy 6,29
Kiimingin Kaluste Oy 5,69
 

Letne vrednosti trga so preračunane iz USD v EUR po povprečnih letnih tečajih EIU, letne stopnje rasti (CAGR) pa se nanašajo na dolarske vrednosti.


Vir: Factiva, september 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje