Albanija

Prodaja v Albanijo

Tržne poti, distribucija

 

Značilnosti trga

Albanija je ena najrevnejših držav v Evropi, ki se počasi razvija. Z manj kot 3 milijoni prebivalcev je majhen trg, vendar ima številne naravne vire (nafta, plin, baker, krom, železo, premog) in dobre potenciale za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter za turizem.

Gospodarstvo pretežno temelji na storitvah (58 %) in kmetijstvu (20 %), gradbeništvo in industrija pa predstavljata po okoli 10 %.

Za odpravo posledic finančen krize je Albanija konec leta 2013 prejela od Mednarodnega denarnega sklada posojilo 457 mio USD, leta 2014 pa od Svetovne banke 220 mio USD. Posojili sta namenjeni modernizaciji finančnega sektorja in davčne uprave.

Albanija ima z EU podpisan Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki vzpostavlja prostotrgovinsko območje med državami EU in Albanijo. EU je tudi njen glavni trgovinski partner, sledita Turčija in Kitajska.

Priložnosti so na področju izkoriščanja naravnih virov, zlasti nafte in zemeljskega plina. Leta 2014 je bilo razpisnih 13 novih naftnih koncesij, začenja pa se tudi projekt izgradnje transjadranskega plinovoda. Koncesije so tudi na področju izkoriščanja vodne in vetrne energije. Priložnosti na tem področju niso le investicijske, temveč tudi pri dobavi opreme, izvedbi študij in (pod)izvajalskih storitvah.

Zelo perspektiven je tudi sektor telekomunikacij, zlasti mobilne telefonije in interneta. Zaradi skromnega stacionarnega omrežja ima Albanija zelo visok (prek 170 %) delež mobilnih uporabnikov, priložnosti pa so pri dobavi opreme in storitev ter razvoju aplikacij. Velik razmah se pričakuje tudi pri širokopasovnem internetu, ki zaenkrat dosega manj kot 8 %.

Zaradi trenda vse večje uporabe zasebnih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, odpiranja novih klinik in dejstva, da Albanija nima svoje farmacevtske industrije, je albanski trg zelo zanimiv tudi za dobavo zdravil ter medicinske in diagnostične opreme tako javnemu kot zasebnemu sektorju. Povpraševanje je tudi po prehranskih dopolnilih.

Velike priložnosti se odpirajo tudi v turizmu, ki je tudi edini sektor, ki ves čas beleži pozitivno bilanco. Ob izjemnih danostih (450 km morske obale, gore, zgodovinska in kulturna dediščina, eko turizem…) so kapacitete nerazvite, Albanija pa je v glavnem turistična destinacija albanskih izseljencev. Ob množici neformalnih kapacitet razen v Tirani povsod primanjkuje srednje velikih hotelov, ki bi lahko nastanili večje skupine. Odkar je vlada leta 2013 umaknila omejitve za zasebna rekreativna plovila, so na albanskem trgu priložnosti tudi za slovenske izvoznike motornih čolnov, jadrnic in drugih plovil.

V sektorjih agro industrije, lesne industrije ter proizvodnje oblačil in obutve je opazen trend razvijanja majhnih proizvodnih enot v sodelovanju s tujimi partnerji, ki pogosto prispevajo poleg sredstev tudi tehnologijo in dizajn.

Poslovno okolje v Albaniji se je v zadnjih letih izboljšalo. Reforme so poenostavile in pospešile registracijo podjetij, pridobivanje dovoljenj, postopke javnih naročil, plačevanje davkov... Kljub temu ostajajo nekatere slabosti. To so zlasti siva ekonomija, korupcija, počasni sodni postopki in šibki mehanizmi varstva pravic, nepopolni in slabo vzdrževani registri nepremičnin, nenapovedane spremembe zakonodaje, ki se spreminja brez posvetov z gospodarstvom. Eden takih je ukrep referenčnih oz. tržnih cen, ki se zaradi preprečevanja davčnih utaj uporabljajo za izračun dajatev in ki naj bi bile po mnenju gospodarstva nerealno visoke.

 

Kupna moč in trendi obnašanja kupcev

Albanska populacija je ena najrevnejših v Evropi, prek 60 % je zaposlenih v kmetijstvu. Cena je bistven element pri odločitvah albanskih kupcev; velik del proračuna gospodinjstev pa gre za osnovne stroške. Standard in kupna moči počasi rasteta.

 

Pregled vstopnih strategij, tržne poti, distribucija

Vstop na albanski trg je mogoč z neposredno prodajo (dober način spoznavanja potencialnih kupcev je udeležba na sejmu, uporaba podatkovnih baz, predstavništva slovenskih podjetij in naše veleposlaništvo v Tirani), vendar pa lahko zanesljiv lokalni zastopnik bistveno olajša vstop na trg, saj ima že napeljane stike in pozna kupce, običaje, jezik in zakonodajo. V obeh primerih pa je nujno preverjanje bonitete in referenc, saj ima veliko podjetij težave z likvidnostjo.

Distribucijski kanali potekajo prek veletrgovcev, kjer je v zadnjih letih na trg vstopilo več velikih mednarodnih trgovcev, ter prek trgovin na drobno, ki so skoraj izključno v zasebni lasti; veliko jih prodaja uvoženo (zlasti italijansko in grško) blago. Večji distributerji so med drugim EUROMAX, NEPTUN in Qendra Tregtare Univers.

Koncept franšizinga je relativno nov, trg je nenasičen, povpraševanje pa je močno. Na trgu so že prisotne franšize na področju nepremičnin in transferjev denarja, še vedno pa ostaja odprt trg za franšize na področju oglaševanja, prehrane, opreme… Franšizing ureja Civilni zakonik, ki zanj ne zahteva posebne registracije ali dovoljenj.

Skupna vlaganja opredeljuje Civilni zakonik kot skupni podjem brez pravne osebnosti na podlagi pogodbe. Tuji partner v praksi običajno prispeva sredstva (kapital, opremo, blago, know-how), domači pa proizvodne objekte, poslovne prostore, delovno silo in distribucijo. Ključno je preverjanje bonitet in referenc izbranega partnerja ter sodelovanje zanesljivega svetovalca pri sklepanju pogodbe.

Za trajno lokalna prisotnost lahko podjetje odpre v Albaniji predstavništvo ali podružnico (ta mora biti registrirana pri Nacionalnem registracijskem centru in mora imeti imenovanega zastopnika v Albaniji in je subjekt albanskih davkov) ali ustanovi lastno družbo v Albaniji.

 

Javna naročila

Javni nakupi državnih organov in institucij potekajo prek spletne strani Agencije za javna naročila (Agjencia e Prokurimit Publik). Postopki so od uvedbe e-javnih naročil postali bistveno bolj pregledni in transparentni, vendar so še vedno težave pri določanju tehničnih in finančnih kriterijev, zaradi česar so v postopkih javnih naročil pogoste pritožbe. Dokumentacija je velikokrat samo v albanščini, zato je pri javnih razpisih koristno sodelovanje albanskega partnerja. Bolj transparentni so mednarodno financirani razpisi (EBRD, Svetovna banka).

 

Tržno komuniciranje, promocija

Oglaševanje vse bolj pridobiva na pomenu. Najbolj uporabljani mediji za oglaševanje so televizija, časopisi, revije, radio in jumbo plakati, v manjši meri pa tržne predstavitve, promocijska literatura itd. Veliko podjetij oglašuje na facebooku.

Neposredno trženje je v Albaniji slabo razvito. Oglaševanje z e-pošto je sicer v uporabi, vendar nima velikega učinka zaradi majhne uporabe interneta in plačilnih kartic. Običajen in najbolj učinkovit način neposrednega trženja je prek pošte (katalogi, letaki).

Uporaba mobilnih telefonov je zelo razširjena (več kot 5,5 mio naročnin oz. prek 170 % delež), vendar oglaševanje prek mobilnih telefonov ni zelo učinkovito, predvsem pa ni v navadi kupovanje s telefonom ali prek interneta.

 

Plačevanje

Cena je najpomembnejši element pri odločitvi za nakup, pri čemer so evropska podjetja konkurenčna zaradi prostotrgovinskega sporazuma.

V poslovni praksi se uporabljajo običajni načini plačevanja in zavarovanja plačil, zaradi pogostih težav z likvidnostjo tuji dobavitelji pogosto zahtevajo predplačilo ali zavarujejo plačila z dokumentarnim akreditivom.

 

Transport

Iz Slovenije je možen cestni, železniški, ladijski ali letalski prevoz blaga. Izbira je odvisna od vrste blaga in drugih okoliščin.

Albanija ima 18.000 km asfaltiranih cestnih povezav, od tega 3 avtoceste (avtocesta Milot–Rrëshen–Kalimash, ki povezuje Albanijo in Kosovo, in avtocesti Fier–Vlorë in Tirana–Elbasan). Prevoz blaga po cestah v notranjost je lahko težaven zaradi slabih povezav.

Železniško omrežje je povezano samo s Črno Goro (samo za tovorni promet), mednarodnih povezav z drugimi sosednjimi državami (Makedonija, Kosovo, Grčija) ni.

Pomorski prevoz je ena od najpogostejših oblik transporta. Največje albansko pristanišče je Durrës, manjša pristanišča pa Vlorë, Sarandë in Shëngjin. 

Edino mednarodno letališče je v Tirani (letališče Matere Tereze - Aeroporti Ndërkombëtar i Tiranës Nënë Tereza, IATA). Od leta 2005 ima koncesijo za upravljanje nemško – ameriški konzorcij. 

 

Poglejte si tudi: