Finska

Gospodarske panoge Finske

Gospodarstvo

Finska ima industrializirano, pretežno prostotrgovinsko gospodarstvo in visok BDP na prebivalca. Trgovina je za Finsko zelo pomembna, pri čemer izvoz v zadnjih letih predstavlja več kot tretjino BDP. Vlada aktivno sprejema ukrepe za privabljanje tujih neposrednih naložb. Finska ima dobro razvite sektorje informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. Veliko naložb je usmerjenih tudi v šolstvo, ter raziskave in razvoj. Finska je med prvimi državami na svetu po dostopnosti in kvaliteti informacijske tehnologije, uporabe računalnikov in interneta, mobilnih telefonov in elektronskega bančništva. 
 

Struktura BDP

 

Kmetijski sektor zaposluje 4,5 % prebivalstva. Zaradi neugodnih klimatskih pogojev je razvoj kmetijstva omejen na vzdrževanje določenega nivoja samopreskrbe z osnovnimi živili. Prevladujejo žitarice, pa tudi živinoreja in pridelava mleka.

Tradicionalno ima Finska zelo dobro razvite predelovalne dejavnosti, zlasti lesno in kovinsko industrijo. Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še IKT, strojna industrija ter biotehnologija. Industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 24 % aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor predstavlja 70 % BDP in zaposluje okoli 71,5 % prebivalstva.
 
Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Finski industrijski sektor predstavlja 27 % BDP in zaposluje 24 % aktivnega prebivalstva. Zelo dobro ima Finska razvito gozdarstvo in lesno industrijo. Finska izvaža različne lesne proizvode, papir, lepenko, kartonsko embalažo in podobno. Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še kovinska, strojna, tekstilna, kemična in živilska industrija, proizvodnja elektronskih naprav in merilnih inštrumentov, ladjedelništvo ter biotehnologija.

V letu 2017 je Finska zabeležila rast industrijske proizvodnje v višini 3,5 %. Analitiki za leti 2018 in 2019 napovedujejo 2,2 % in 2 % rast industrijske proizvodnje, za leto 2020 pa 2,2 % rast..

Predstavljamo dve gospodarski panogi na finskem trgu:

 

Trg potrošnih električnih in elektronskih izdelkov

V analizo je zajeta trgovina na drobno, specializirana za prodajo velikih ali majhnih gospodinjskih električnih aparatov ter potrošne elektronske opreme.

Finski trg potrošnih električnih in elektronskih izdelkov je v letu 2016 nekoliko upadel in dosegel vrednost 1,1 mlrd EUR. Na upad vrednosti maloprodaje je vplivala tudi vedno večja prodaja preko spleta.
Analitiki napovedujejo, da bo finski trg potrošnih električnih in elektronskih izdelkov ob predpostavki nespremenjenih cen v prihodnjih petih letih upadal po 1 % CAGR (skupni letni stopnji rasti).
 

Vrednost finskega trga potrošnih električnih in elektronskih izdelkov po letih (v mio EUR)




Največji konkurent na finskem trgu potrošnih električnih in elektronskih izdelkov je podjetje Gigantti, ki je imelo v letu 2016 38 % tržni delež, kar je pol odstotne točke več kot leta 2015. Kljub močni konkurenci Gigantti ohranja svojo pozicijo na trgu, predvsem zaradi močnih marketinških kampanj. Ena takih je bila kampanja za "Črni petek", ki so jo izvedli v letu 2015 in je prinesla rekordne prodajne rezultate. Kampanjo so potem ponovili tudi v letu 2016.

Podjetje Power Finland je leta 2016 začelo tržiti nizkocenovno blagovno znamko Power. Njihove obstoječe specializirane prodajalne s potrošno električno in elektronsko opremo so preimenovali v prodajalne Power, odprli pa so tudi nekaj novih. Power Finland je imel v letu 2016 13 % tržni delež, kljub temu, da so se prve prodajalne Power odprle šele aprila 2016.

Gigantti je na trgu uspel predvsem zaradi nizkih cen, Power Finland pa zaradi agresivne širitve na trgu, saj je prisoten tako v klasičnih prodajalnah kot tudi v spletni prodaji. Njihova posebnost je elektronska cenovna oznaka, ki se nenehno posodablja z namenom boljše cenovne konkurence.
 

Podjetja na trgu:

  • Expert Oy
  • Gigantti Oy Ab
  • Kauppiasosuuskunta Veikon Kone
  • Power Finland Oy
  • Tekniskauppiaat Oy
  • Verkkokauppa.com Oyj 

 



Vir: Factiva, oktober 2017.


Lesna industrija 

Gozd pokriva približno 75 % finskega ozemlja in na vsakega Finca pride približno 4,2 ha gozda. 60 % gozda je v privatni lasti in skoraj 14 % Fincev je lastnikov gozda. Državni gozdovi so večinoma na severu Finske, 45 % pa jih je pod strogo zaščito. Državne gozdove upravlja podjetje Metsähallitus.
 
Lesna industrija je za Finsko ključnega pomena. Predstavlja več kot 20 % finskih prihodkov od izvoza in je glavni delodajalec, zlasti na regionalnih območjih.
 

Finska lesna industrija v letu 2016

Proizvod Proizvodnja 1000 t /m3 Izvoz 1000 t/m3 Delež izvoza v proizvodnji v %
Papir, v tonah 6.800 6.300 93 %
Karton, v tonah 3.350 3.250 98 %
Kemična celuloza, v tonah 7.450 3.150 42 %
Žagan les, v m3 11.350 8.650 76 %
Vezan les, v m3 1.150 950 83 %

 

Proizvodnja kartona je v letu 2016 na Finskem dosegla 3,3 mio ton, kar je 9 % več kot leta 2015. Proizvodnja celuloze je v letu 2016 zrasla za skoraj 5 % in dosegla 7,5 mio ton. Proizvodnja papirja pa je v letu 2016 dosegla 6,8 mio ton, kar je 6 % manj kot leta 2015. Proizvodnja žaganega lesa se je v letu 2016 povečala za več kot 7 % na 11,4 mio m3. Od tega je bilo smrekovega lesa skoraj 6 mio m3, borovega pa 5,5 mio m3.
 

Izvozni trgi finske lesne industrije v letu 2016




Vrednost izvoza finske lesne industrije je v letu 2016 dosegla 11,4 mlrd EUR. Vrednost izvoza industrije papirja in celuloze je znašala 8,8 mlrd EUR, vrednost izvoza žaganega lesa pa 2,6 mlrd EUR. Precej se je v letu 2016 povečal izvoz žaganega lesa na Kitajsko, ki je presegel 1 mio m3, kar je 67 % več kot leta 2015. Finski izvoz papirja in celuloze na Kitajsko je v letu 2016 presegel 1mio ton, kar predstavlja eno tretjino celotnega finskega izvoza celuloze. Finska je v letu 2016 uvozila za 9,8 mio m3 lesa, kar je 2 % več kot leta 2015. Vrednost finskega uvoza lesa je v letu 2016 znašala 0,34 mio EUR.

 

 

Vir: Factiva, oktober 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje