Belorusija

Gospodarske panoge Belorusije

Gospodarstvo

Belorusko gospodarstvo je še vedno v tranziciji. Po osamosvojitvi leta 1991 je Belorusija počasi sprejemala reforme potrebne za preusmeritev v tržno gospodarstvo, še posebej na področju privatizacije. Kljub osamosvojitvi je država še vedno močno odvisna od Rusije. Belorusija ima relativno dobro razvito industrijo, ki pa je zastarela in energetsko neučinkovita, ter zato odvisna od subvencionirane ruske energije in preferencialnega dostopa do ruskih trgov. Država ima tudi razvito kmetijstvo, ki je v veliki meri neučinkovito in odvisno od državnih subvencij. Okoli 80 % celotne industrije je še vedno v državni lasti. Državne banke predstavljajo 75 % bančnega sektorja. Država se na več področjih vpleta v gospodarstvo; izvaja samovoljne spremembe v zakonodaji, izvaja številne inšpekcijske nadzore, zapira moteče poslovneže in lastnike tovarn. Vladno vmešavanje v gospodarstvo ovira vstop na trg tako domačim kot tujim podjetjem. Tujih investicij je zelo malo. Država ima tako imenovani tržni socializem, ki ga je uvedel predsednik Lukašenko.
 

Struktura BDP

Kmetijski sektor zaposluje manj kot 10 % aktivnega prebivalstva, industrijski sektor nekaj čez 40 % , storitveni sektor pa več kot 51 % aktivnega prebivalstva.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor v Belorusiji predstavlja 41 % BDP, v njem pa je zaposlenih 40,6 % aktivnega prebivalstva. Glavni industrijski proizvodi so strojna oprema, kmetijska mehanizacija, gnojila, kemični proizvodi, gradbeni material, motorna vozila, tekstilni izdelki, hladilniki, ure in elektronska oprema.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na beloruskem trgu:

 

IKT - Telekomunikacije

Hiperinflacija, ki je v zadnjih letih pestila Belorusijo, ter nedavna devalvacija nacionalne valute sta neugodno vplivali tudi na telekomunikacijski trg in operaterje. Mobilni sektor je v zadnjih letih zaznamovala rast na področju telekomunikacij, hitra rast mobilne penetracije in vzpostavitev delovanja konkurence. Operaterji so se osredotočili na razvoj mobilnih širokopasovnih in podatkovnih storitev, z namenom izkoristiti te storitve za povečanje ARPU. Nedavne dražbe so omogočile razvoj mobilnega širokopasovnega dostopa tudi na podeželju.

V Belorusiji je v začetku leta 2017 delovalo 153 telekomunikacijskih operaterjev, ki omogočajo uporabnikom storitev dostopa do interneta. Več kot 9,4 mio naročnikov uporablja širokopasovni internetni dostop. 
 
Trije operaterji zagotavljajo celične mobilne telekomunikacijske storitve v standardu GSM: Joint Venture LLC Mobile TeleSystems, Velcom in CJSC Belarusian Telecommunications Network. Celično mobilno telekomunikacijsko omrežje pokriva 98,2 % ozemlja republike z 99,8 % prebivalstva. V začetku leta 2017 je bilo v državi več kot 11,4 mio naročnikov.
 
Belorusija ima približno 3 mio naročnikov in uporabnikov fiksnih širokopasovnih povezav in 6,4 mio uporabnikov mobilnih širokopasovnih povezav. Celično mobilno telekomunikacijsko omrežje standarda UMTS (3G) pokriva 92 % ozemlja z 98,7 % prebivalstva. Število beloruskih mobilnih internetnih naročnikov je v začetku leta 2017 znašalo 6,4 mio. Ta številka se je v sedmih letih povečala sedemkrat, medtem ko se je zmogljivost internetnega prehoda povečala za 16 krat.
 
Okoli 70 % gospodinjstev trenutno uporablja fiksne širokopasovne storitve. Povprečna hitrost širokopasovnega interneta je leta 2016 narasla za 5,7 Mb/s na 8,8 Mb/s. Izvoz telekomunikacijskih storitev je leta 2016 znašal 171 mio EUR, kar je za 4,8 % več kot leto poprej.
 
V letu 2016 se je število naročnikov na fiksne širokopasovne povezave povečalo za 156.000 na 3,06 mio. Število naročnikov na IPTV se je povečalo za 199.000 na 1,51 mio. Število naročnikov, ki uporabljajo storitve prek platforme IMS, je bilo konec leta 2016 1,81 mio, kar je za 563.000 več kot leta 2015. Število naročnikov storitev prek omrežja GPON je v letu 2016 poraslo za 510.300 na 1,09 mio. Brezžična širokopasovna penetracija je konec leta 2016 znašala 68 %.
 

Prednostne naloge države v telekomunikacijskem sektorju do leta 2020 so:

  • povečanje deleža IKT v BDP
  • povečanje domačega povpraševanja po informacijskih tehnologijah, zlasti na področju javnega sektorja
  • razvoj informacijske in komunikacijske infrastrukture s pomočjo tehnologij v oblaku
  • oblikovanje novih e - storitev
  • izvajanje IKT v realnem sektorju gospodarstva ter v socialni sferi, vključno z informatizacijo javnih zdravstvenih služb, izobraževalnega sistema ter stanovanjsko komunalne službe.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.


Transport - logistika

Transportno omrežje v Belorusiji je obsežno in razvejano. Oddaljena območja države so manj dostopna, zato obstaja veliko možnosti preobremenjenosti in zamud, predvsem zaradi omejenega števila avtocest in železniških prog.

Logistični sektor Belorusije se sooča z dragimi in okornimi trgovinski postopki in izrazitim birokratskim okoljem. Belorusija nima lastnega dostopa do morja in je odvisna od pristanišč sosednjih držav, kar povečuje število administrativnih postopkov za uvoz in izvoz, s tem pa tudi višje stroške. Podjetja se srečujejo tudi s tako imenovanimi skritimi stroški, ki so povezani s korupcijo in birokracijo. Belorusko prometno omrežje ne zagotavlja dostopa do najbolj odročnih območjih in podjetij v državi, zato so podjetja glede prevoza odvisna od nekaj avtocest in železniških prog. To povečuje tveganje za zastoje in morebitne prometne nesreče. Belorusija ima le eno mednarodno letališče, ki ne more nadomestiti pomanjkanja dostopa do morja. Cestne in železniške povezave v državi zadoščajo trenutnemu povpraševanju in podjetja se lahko na dolgi rok nadejajo koristi od naložb v prometno infrastrukturo. Belorusija ima strateško lokacijo med glavnimi pan-evropskimi prometnimi koridorji, prav tako pa država posodablja in širi svojo prometno omrežje.
 
V prvi polovici leta 2017 so beloruske železnice prepeljale 68,4 mio ton tovora, kar je 14,9 % več kot v enakem obdobju 2015. Železniški tovorni promet za izvoz je dosegel 25,9 mio ton, kar je 7,5 % več kot v enakem obdobju leta 2016. Obseg tranzitnega prometa je znašal 19,3 mio ton, kar predstavlja povečanje za 24,5 %. V prvi polovici leta 2017 je preko beloruskih železnic potovalo 38,7 mio potnikov, od tega jih je bilo 1,9 mio čezmejnih potnikov. Obseg tovornega železniškega prometa se je v letu 2016 zmanjšal za 3,6 % v primerjavi z letom 2015 na 126,8 mio ton. Potniški železniški promet se je zmanjšal za 6,1 %, na 81,8 mio potnikov.

Leta 2016 so beloruske družbe za cestni prevoz povečale obseg mednarodnega blagovnega prevoza blaga za več kot 12 % na približno 12 mio ton. Prihodki od izvoza storitev cestnega tovornega prevoza so se povečali za 5 % na 845,9 mio EUR. Na beloruskem trgu cestnega tovornega prometa deluje okoli 3.350 podjetij, specializiranih za področje mednarodnega cestnega prevoza. Večina njih je mikro, malih in srednje velikih podjetij, katerih skupna flota je ocenjena na 15.600 vozil.
 
Leto 2016 je bilo pomembno leto za nacionalno letališče Minsk. Prvič je število potnikov preseglo 3 mio in je doseglo število 3.429.112. Delež tranzitnih potnikov je bil večji od 30 %. Zahvaljujoč višjemu tranzitnemu prometu je letališče postalo pravo transportno središče. Nacionalno letališče Minsk sodeluje z 18 letalskimi prevozniki, v letu 2017 pa načrtujejo še dva nova. Pričakujejo, da se bo potniški promet na letališču v letu 2017 povečal vsaj za 20 %, predvsem zaradi priložnosti, ki jih ponujajo novi vizumski predpisi - uvedba petdnevnega pravila potovanja v Belorusijo brez vize za državljane 80 držav. Trenutno na letališču poteka izgradnja druge vzletno-pristajalne steze, ki naj bi bila končana do konca leta 2018. Za izvajalca projekta je bila izbrana beloruska družba.

 



Vir: Factiva, avgust 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje