Bolgarija

Gospodarske panoge Bolgarije

Gospodarstvo

Bolgarija se je iz tradicionalno kmetijske države razvila v industrijsko. Država ima kvalificirano in poceni delovno silo. Skoraj tretjina prebivalstva dela v industrijskem sektorju. Glavni naravni viri v Bolgariji so boksit, baker, svinec, cink, premog, lignit (rjavi premog), železova ruda, nafta in zemeljski plin. Država se sooča z mnogimi drugimi izzivi, vključno s problemom korupcije v javni upravi, šibkega pravosodnega sistema in širjenja organiziranega kriminala.
 

Struktura BDP

Industrija je še vedno odvisna od težke predelovalne industrije (metalurgija, kemična in strojna industrija), ki je bila razvita v času socializma.

Kmetijstvo zaposluje preko 6,8 %, industrija 26,6 %, sektor storitev pa 66,6 % aktivnega prebivalstva.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Bolgarska industrija je še vedno odvisna od težke predelovalne industrije; metalurgije, kemične industrije in proizvodnje gradbenih strojev. Ta industrija je bila zelo razvita v času socializma, kasneje pa so se ji pridružile še nove. Najbolj dinamični sektorji so tekstilna, farmacevtska in kozmetična industrija ter v zadnjem času IKT.

Industrijski sektor predstavlja 28 % bolgarskega BDP, zaposluje pa 26,6 % aktivnega prebivalstva.

V letu 2017 je industrijski sektor zrasel za 3,9 %. V prihodnjih treh letih je napovedana rast in sicer v letu 2018 3,8 %, v letu 2019 3,2 % in v letu 2020 1,8 % rast industrijskega sektorja.


Predstavljamo dve gospodarski panogi na bolgarskem trgu:

 

Lesna industrija

Gozdarstvo in lesna industrija imata v Bolgariji dolgoletno tradicijo ter pomemben gospodarski, okoljski in socialni pomen. Bolgarija ima 4,22 mio ha gozda, ki pokriva 31 % ozemlja države. To uvršča Bolgarijo na 19. mesto v Evropi. Gozdna zemljišča so se v zadnjih letih precej povečevala. V letu 2015 jih je bilo za 8 % več kot v letu 2000 in 18 % več kot leta 1985. Leta 2016 se je gozdna površina v primerjavi z letom 2015 povečala za 21.000 ha, predvsem zaradi samo pogozdovanja in spremembe namembnosti kmetijskih območij v gozdove.

Čeprav je bila privatizacija zaključena pred nekaj leti, je večina gozdov še vedno v državni lasti. V letu 2016 je bilo 73 % gozdov v državni lasti, 13 % jih je bilo v lasti občin in 11 % v zasebni lasti.

Lesno predelovalno in pohištveno industrijo sestavlja približno 3.600 malih in srednje velikih podjetij, od tega jih je okoli 2.100 proizvajalcev pohištva. 78 % podjetij v lesno predelovalni industriji je majhnih podjetij z do 10 zaposlenimi, medtem ko v proizvodnji pohištva takih podjetij 70 %. Podjetij z 10-50 zaposlenimi je v lesno predelovalni industriji 19 %, v proizvodnji pohištva pa 24 %.Podjetij z več kot 250 zaposlenimi je v lesno predelovalni industriji le 0,3 %, med proizvajalci pohištva pa 0,6 %.

Od leta 2007 se je število zaposlenih v industriji postopno zmanjševalo. V pohištveni industriji je bilo leta 2016 zaposlenih okoli 21.000 delavcev, kar je 7.000 manj kot v letu 2007. Se je pa v zadnjih letih precej povečalo število ISO-certificiranih podjetij, saj je to ena od ključnih zahtev za uspešen izvoz.

Od leta 2012 se proizvodnja lesenih izdelkov in pohištva v Bolgariji povečuje, povečuje pa se tudi izvoz. V letu 2016 se je izvoz povečal za 13 % glede na leto 2015. Najpomembnejši izvozni trgi so bili v letu 2016 Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Češka in Danska.
Analitiki napovedujejo, da bo lesno predelovalna in pohištvena industrija v Bolgariji do leta 2020 rasla po 4 % CAGR (skupni letni stopnji rasti), saj bo tudi nedavno povečanje tujih neposrednih investicij vplivalo na rast industrije v prihodnjih letih.
 


Vir: Factiva, julij 2017.

 

Ekološka živila - pakirani izdelki

Vrednost trga ekoloških pakiranih živil se je v Bolgariji v letu 2016 povečala za 7 % in dosegla vrednost 15,8 mio EUR. Povpraševanje po ekoloških živilih vsako leto raste, saj se potrošniki vse bolj zavedajo pomena ekološke prehrane na zdravje pa tudi na okolje. Najbolj donosna sektorja na bolgarskem trgu ekoloških živil sta bila v letu 2016 ekološko ohlajeno predelano meso in morski sadeži ter ekološko pridelano mleko. Sektorja sta lani dosegla najvišje stopnje rasti in sicer 22 % in 17 %.

Analitiki napovedujejo, da bo bolgarski trg ekoloških pakiranih živil v prihodnjih petih letih rasel po 5 % CAGR (skupni letni stopnji rasti) in ob predpostavki nespremenjenih cen v letu 2021 dosegel vrednost 20,3 mio EUR.
 

Vrednost trga ekoloških pakiranih živil po letih (v mio EUR)


Največji konkurent na bolgarskem trgu ekoloških pakiranih živil je bilo v letu 2016 podjetje Hipp GmbH & Co Vertrieb KG z 28 % tržnim deležem. Hipp je bilo prvo podjetje, ki je izdelovalo ekološko otroško hrano v Evropi in tako odgovorilo na povpraševanje mater, kako otrokom zagotoviti ekološko in zdravo hrano. Medtem ko imajo ekološki pakirani izdelki običajno visoke cene v primerjavi z redno ponudbo, so cene Hipp izdelkov blizu cenam neekoloških izdelkov mednarodnih blagovnih znamk.

Drugi največji konkurent na trgu je podjetje Bio Bulgaria OOD, ki je imelo v letu 2016 17 % tržni delež. To lokalno podjetje je bilo eden od pionirjev proizvodnje ekoloških živil v Bolgariji. Na trg so v letu 2007 vstopili z ekološkim jogurtom blagovne znamke Harmonica, nato pa so svoj nabor izdelkov razširili še na druge mlečne izdelke, čokoladne slaščice, olja in maščobe, namaze, sladke in slane prigrizke ter brezalkoholne pijače. Svoje izdelke podjetje v prvi vrsti prodaja v svoji lastni trgovski verigi, pa tudi v ostalih trgovskih mrežah.
 

Konkurenti na trgu:

  • Bio Bulgaria OOD
  • Bulmed 2000 EOOD
  • Davert GmbH
  • Elit-Pro Ltd
  • Hipp GmbH & Co Vertrieb KG
  • Holle Baby Food GmbH
  • Ivtoni Shopov EOOD
  • Konservinvest OOD
  • Minerva SA
  • Noberasco SpA
  • Novofruct SK sro
  • Rigoni di Asiago SpA
  • Slancho OOD
  • Zlaten Med OOD 
 

 

Vir: Factiva, julij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje