Litva

Gospodarske panoge Litve

Gospodarstvo

Po osamosvojitvi leta 1990 se je Litva počasi preoblikovala iz centralno planskega v tržno gospodarstvo ter pričela s privatizacijo in modernizacijo. Glavni gonili gospodarske rasti sta zasebna potrošnja in tuje investicije.
 

Struktura BDP

Kmetijstvo predstavlja 3 % BDP in zaposluje preko 9 % aktivnega prebivalstva. Največ pridelujejo pšenico, oves, krompir in vino. Pomemben delež v kmetijstvu ima tudi živinoreja. Redijo govedo, prašiče in drobnico.

Najpomembnejši industrijski sektorji so elektronska, kemična, živilska, tekstilna, lesna in kovinska industrija ter proizvodnja gradbenega materiala. Ukvarjajo se tudi s predelavo nafte in ladjedelništvom. Industrija predstavlja 29 % BDP in zaposluje dobro četrtino aktivnega prebivalstva.

Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje približno enak odstotek aktivnega prebivalstva. Najpomembnejše panoge so informacijska tehnologija in komunikacije.
 

Vir: EIU; Factiva, maj 2018.

 

Industrijski sektor

Industrija v Litvi predstavlja 29 % BDP in zaposluje 25,2 % aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši industrijski sektorji so elektronska, kemična, živilska, tekstilna in kovinska industrija ter proizvodnja gradbenega materiala. Ostali pomembnejši sektorji so še ladjedelništvo, pohištvena industrija, proizvodnja kmetijskih strojev, optične opreme ter naftna in farmacevtska industrija.

V letu 2017 je Litva dosegla 7,3 % rast industrijske proizvodnje. Za leto 2018 je napovedana 7 % rast industrijske proizvodnje, za leto 2019 5,1 % in za leto 2020 3,6 % rast.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na litovskem trgu:

 

Turizem

V letu 2016 je Litvo obiskalo približno 1,49 mio tujih turistov, ki so v državi ostali vsaj eno noč, kar je 9,4 % več v primerjavi z letom 2015. Število domačih turistov se je povečalo za 10,2 %. Skupno je rast turističnega sektorja v letu 2016 dosegla 9,8 %. Za primerjavo, rast turističnega sektorja je v letu 2015 znašala 5,9 %.
 
Rast turističnega sektorja v Litvi je lani skoraj dvakrat presegla rast turističnega sektorja v Evropi, ki je po podatkih Evropske potovalne komisije (ETC) v letu 2016 znašala 5 %. Največ tujih turistov je lani obiskalo Litvo iz Nemčije, 174.800, ali 2,8 % več kot leta 2015.
 

Število tujih turistov v Litvi letu 2016

Država število turistov Odstotek spremembe glede na leto 2015
Nemčija 174.800 + 2,8 %
Belorusija 171.900 + 5,2 %
Rusija 150.600 + 0,7 %
Poljska 148.400 + 16,7 %
Latvija 134.000 + 15,3 %
Ukrajina 84.000 + 41,3 %
Estonija 58.000 + 10,9 %
Francija 36.000 + 19,6 %


Povečalo se je tudi število tujih turistov iz drugih prednostnih trgov; Izraela (+25,3 %), Kitajske (+25,3 %), Japonske (+7,4 %) in ZDA (+6,9 %).
 
Litva je letos dobila nov turistični slogan "Real is beautiful", ki jo je pozdravila tudi Svetovna turistična organizacija (UNWTO) Združenih narodov. S ciljem poudariti trajnostni pristop Litve k turizmu, je država začela kampanjo " Real is beautiful", ki poudarja pomen krajine in narave.

 

 

Vir: Factiva, julij 2017.
 

Lesna industrija

V Litvi je 2,2 mio ha gozdnih površin, kar predstavlja 33 % celotne površine. Nekaj več kot 30 % gozdov je v zasebni lasti. Od leta 2003 se je površina gozdov v Litvi povečala za 128.000 ha ali za 2 % celotne gozdne površine. Komercialni gozdovi predstavljajo 70 %, preostali del pa je pod določeno stopnjo zaščite. Prispevek gozdarskega sektorja k državnemu BDP znaša 3,8 %.

Gozdarska in lesna industrija je eden od najpomembnejših sektorjev v litovskem gospodarstvu, saj zagotavlja več kot 60.000 delovnih mest v gozdarstvu, lesni industriji, pohištveni industriji in v industriji papirja. Tu je zaposlenih kar 6 % vseh zaposlenih v državi.
 
Največji delež v dodani vrednosti v sektorju je v letu 2016 ustvarila industrija pohištva, približno 2 %. Število podjetij v gozdarstvu se je v zadnjih letih zmanjšalo, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala. Litovski gozdarski in lesni sektor ima od leta 2000 več kot 2.000 operativnih podjetij. V letu 2016 je Litva izvozila za 136,8 mio EUR lesenega pohištva, kar je 3,8 % več kot leta 2015. Največ pohištva so izvozili na Dansko, 18,2 % ali 24,9 mio EUR.
 

Glavni izvozni trgi litovskega lesenega pohištva v letu 2016

Država vrednost izvoza odstotek od celotnega izvoza pohištva
Danska 24,9 mio EUR 18,2 %
Nemčija 21,9 mio EUR 16,0 %
Latvija 12,2 mio EUR 8,9 %
 

Prav tako se je v letu 2016 povečal tudi uvoz lesenega pohištva in sicer za 3,2 % v primerjavi z letom 2015 na 62,8 mio EUR. Največ lesenega pohištva so uvozili iz Poljske, 14,9 mio EUR ali 23,7 %.
 

Glavni uvozni trgi litovskega lesenega pohištva v letu 2016

 
Država vrednost uvoza odstotek od celotnega uvoza pohištva
Poljska 14,9 mio EUR 23,7 %
Italija 10,5 mio EUR 16,7 %
Latvija 7,8 mio EUR 12,4 %


Litovska vlada je v marcu 2017 odobrila načrt za reformo gozdnih okrožij v državi. V skladu z načrtom bo ena državna institucija nadomestila 42 ločenih gozdnih okrožij. Reforma bo državi omogočila prihranek 10 mio EUR letno. Po ocenah bo zaradi reforme okoli 400 ljudi izgubilo zaposlitev.
 



Vir: Factiva, julij 2017.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje